| Botanično ime |
Carpinus betulus, L. |
| Botanična družina |
Betulaceae |
| Tuja poimenovanja |
Oriental hornbeam, white beech (ang.), charme d'Orient (fr.), orientalische Weissbuche (nem.), carpinella (it.) |
| Območje razprostranjenosti (areal) |
Beli gaber raste v zahodni, srednji in južni Evropi (od Švedske do Italije in od Pirenejev do Kavkaza). |
| Značilnosti dreves |
Drevo zraste do 25 m visoko (izjemoma do 30 m) in ima gosto, ovalno krošnjo. Deblo je v spodnjem delu užlebljeno. Skorja je siva in gladka, plitvo razpoka šele v visoki starosti. Listi so ovalni z zašiljeno konico in na kratkih pecljih, listni rob je dvojno nazobčan. Plod je orešček, nameščen v trokrpi krovni luski. |
| Zgradba lesa |
Gabrovina je raztreseno porozna vrsta s fino teksturo in komaj razločnimi, značilno valovitimi branikami. Trakovi so praviloma ozki in nevidni s prostim očesom. |
| Lastnosti lesa |
Les nima obarvane jedrovine (črnjave) in je belkasto rumene barve, brez sijaja. Včasih se pojavi obarvanost, znana kot »rjavo srce«, ki pa je posledica ranitve. Gabrovina se močno krči: radialno krčenje je 6,8-odstotno, tangencialno 11,5-odstotno. Je zelo gosta (pri 12- do 15-odstotni vlažnosti se gostota giblje od 500 do 850 kg/m³, v povprečju 790 kg/m³), trda in trdna (bolj od hrastovine), žilava, težko se cepi in je odporna proti obrabi. Na prostem ni trajna, vendar se dobro impregnira. |
| Sušenje |
Suši se počasi, pri čemer pogosto poka in se deformira (veži). |
| Obdelava |
Les se dobro obdeluje, ukrivlja, lepi, žeblja in vijači (priporoča se predvrtanje). Površinska obdelava daje dobre rezultate. |
| Uporaba |
Gabrovino uporabljamo za izdelke, ki so izpostavljeni trenju (tuljave, poljsko orodje, ročaji), v strojegradnji, kolarstvu in strugarstvu (keglji in krogle), za kopita za čevlje, za rezbarjenje, glasbene inštrumente (deli za klavir, violine …), suho destilacijo, kurjavo in drugo. |
Razen navadnega pri nas in v južni Evropi uspeva tudi črni gaber (Ostrya carpinifolia, Scop.).
Metka Čermak, univ. dipl. inž. gozdarstva
