Oljka, polna simbolike in mistike, je eno najstarejših gojenih dreves. Oljčna drevesa so bila znana že v prazgodovini. Podatki dokazujejo, da so prebivalci Krete uživali njihove plodove že šest tisoč let pred Kristusom. Najbolj znan nasad oljk je prav gotovo oljčni vrt, omenjen že v Svetem pismu, ob vznožju Oljske gore pri Jeruzalemu, kjer še danes rastejo debela in grčava drevesa. Izvor oljke še ni povsem jasen. Po najsodobnejših raziskavah naj bi bila njena domovina južni del Kavkaza, vendar se nekateri znanstveniki s tem ne strinjajo.
Oljka najpogosteje raste v bližini vinske trte. Raste počasi in doseže visoko starost – pravijo, da je grčava oljka iz okolice Bara v Črni gori stara celo 2700 let. Glede rastišča oziroma tal je malo zahtevna in zelo prilagodljiva rastlina, kar dokazujejo nasadi na golem skalovju in tleh, kjer ne uspeva več niti vinska trta. Njene korenine namreč izkoristijo vsak drobec prsti in so sposobne skozi kamene razpoke prodreti globoko v tla.
Debla so značilno zverižena, skorja je siva in gladka, vendar z leti razpoka. V starem deblu se pogosto naselijo glivice. Medtem ko deblo propada, se na obodu pojavijo poganjki, ki pozneje zrastejo v pravo drevo. Zato pravimo, da je oljka izredno trdoživa. Listi so usnjati in podobni vrbovim. Na zgornji strani so sinje zeleni, na spodnji pa srebrno sivi zaradi gostih kratkih dlačic, ki oljki omogočajo varčno ravnanje z vodo.
Spomladi vzbrstijo drobni beli cvetovi, ki dozorijo v nam dobro znane olive. Sadeže lahko vlagamo, večino pridelka pa stiskajo v olje. Tako kot drevo ima tudi oljčno olje dolgo zgodovino, saj je že Hipokrat, oče medicine, poznal njegove zdravilne lastnosti. Že takrat je veljalo, da žlica oljčnega olja na dan krepi organizem in spodbuja prebavo. Po mnenju nutricistov oljčno olje kot živilo varuje tudi pred obolenji srca in ožilja, ker ne vsebuje nenasičenih maščobnih kislin.
Latinsko ime Olea europaea
Družina Oleaceae (oljkovke)
Tuja poimenovanja Olive-tree (GB), olivo (I), olivier (F), Ölbaum (D)
Podvrste Oleaster – divja oljka, Sativa – gojena ali kultivirana oljka
Rastišča Čeprav jo najdemo tudi drugod po svetu, je oljka tipična sredozemska rastlina.
Okolje Najbolje uspeva tam, kjer rastejo pomarančevci in drugo južno sadje, lahko pa tudi v zelo skromnih rastnih razmerah. Dolge poletne suše je sploh ne prizadenejo, saj je zaradi dolgih korenin sposobna črpati vodo iz velikih globin, je pa zelo občutljiva na zmrzal.
Značilnosti dreves Največkrat dosežejo višino do 10 metrov, redko do 15 ali celo 20. Običajni prsni premeri so veliki približno 50 centimetrov. Deblo je skrivenčeno in se ponavadi razveji že nizko nad tlemi. Skorja je siva in gladka ter z leti razpoka.
STRUKTURA LESA
Tekstura Zelo fina
Vlakna Raznovrstna, pogosto nepravilna
Žilnatost Srednja
Barva Beljava rumena, črnjava svetlo rjava s temnimi ali svetlimi progami
Videz Les oljke je zelo cenjen. Ima vidne nepravilne proge včasih spominja na marmor.
SUŠENJE
Sušenje poteka izredno počasi in les tudi počasi vpija vlago iz okolja.
POVPREČNE TEHNIČNE LASTNOSTI
Gostota 820–930 kg/m³ pri 10- do 12-odstotni vlažnosti
Radialno krčenje 2,7 %
Tangencialno krčenje 4,7 %
Trdota Velika
Obrabljivost Dobra
Stabilnost Zmerna
Obstojnost Zmerna
Odpornost proti insektom Zmerna
OBDELAVA
Cepljenje Težko zaradi trdote lesa in zavitih vlaken
Obdelovanje Dobro, vendar je zaradi velike gostote poraba energije velika.
Lepljenje Dobro, če površino lesa predhodno očistimo z raztopino sode (približno 60 gramov sode na liter vode).
Pribijanje in privijanje Dober sprijem, če deščice prej preluknjamo.
Brušenje Naporno zaradi zavitih vlaken
Lakiranje Precej težko
DRUGA UPORABA
Les uporabljajo v mizarstvu, ponekod v obrtništvu za izdelovanje različnih predmetov, v strugarstvu, odličen pa je tudi za kurjavo, saj ima izredno visoko kalorično vrednost. Pohištvo iz oljčnega lesa je zelo cenjeno.
Viri:
Revija Professional Parquet, št. 3, maj-junij 1999
Milena Bučar - Miklavčič, Bojan Butinar, Matjaž Jančar, Miran Sotlar, Viljanka Vesel: Oljka in oljčno olje, Kmečki glas, 1997
Gea, letnik VI, št. 7, julij 1996, str. 22−23
National Wood Flooring Assotiation: Wood species used in wood flooring, 1994
Željko Gorišek, Mirko Geršak, Tomislav Čop, Vinko Velušček, Ciril Mrak: Sušenje lesa, Lesarska založba, Ljubljana, 1994
Jože Mlakar: Dendrologija, Drevesa in grmi Slovenije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1990
Vitjan Sancin: Velika knjiga o oljki, Založništvo tržaškega tiska, Trst, 1990
Alija Karahasanović: Nauka o drvetu, Svijetlost, OOUR Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Sarajevo, 1988
Paola Lanzara, Mariella Pizzetti: Drevesa, MK, Ljubljana, 1984
Čedomil Šilić: Atlas drveća i grmlja, Svijetlost, Sarajevo, 1983
