| Botanično ime |
Ulmus carpinifolia, Gled., sin. Ulmus minor, Mill.) |
| Botanična družina |
Ulmaceae |
| Tuja poimenovanja |
common elm, field elm (ang.), orme champêtre, orme rouge (fr.), Feldulme, Rotulme (nem.), olmo campestre, olmo comune (it.) |
| Območje razprostranjenosti (areal) |
Uspeva v srednji in južni Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji. Sodi v skupino ogroženih drevesnih vrst, saj hitro umira zaradi tako imenovane holandske bolezni, ki jo povzročajo glivice. |
| Značilnosti dreves |
Poljski brest zraste do 30, redkeje do 40 m visoko in razvije široko krošnjo. Skorja je pri mladih drevesih gladka, sivo rjava, pozneje potemni in razpoka. Listi so jajčasti, do 10 cm dolgi ter imajo nazobčan rob in dolg, zašiljen vrh. Plod je orešek s precej velikim krilcem, ki je pomemben pri razširjanju semen. |
| Zgradba lesa |
Branike so razločne, prehod iz ranega v kasni les oster, trakovi ozki in niso vidni s prostim očesom. Na radialnem prerezu so dobro vidna temna »zrcalca«, ki so vzdolžno prerezani trakovi. Drobne pore kasnega lesa potekajo v tangencialnih, valovitih pasovih in so zamašene s tilami (otiljene). |
| Lastnosti lesa |
Brestovina je venčasto porozna drevesna vrsta z obarvano jedrovino. Beljava je široka in rumenkasta, črnjava čokoladno rjava. Les se močno krči: radialno krčenje je 4,6-odstotno, tangencialno okoli 8,3-odstotno, gostota je srednja (pri 12- do 15-odstotni vlažnosti v povprečju 680 kg/m³). Delež kasnega lesa in s tem gostota je – tako kot pri vseh venčasto poroznih drevesnih vrstah – obratno sorazmerna s širino branike. Les je srednje trd in srednje trden, precej elastičen in žilav ter težko cepljiv. Beljava ni trajna, črnjava pa je trajna zlasti v vodi, ni pa odporna proti vremenskim vplivom. |
| Sušenje |
Suši se hitro, toda ne brez težav. Po sušenju je les dimenzijsko stabilen. |
| Obdelava |
Brestovina se dobro obdeluje, struži in lepi, teže se žaga ter težko žeblja in vijači (potrebno je predvrtanje). Učinki površinske obdelave parketa so praviloma dobri. Parjen les se dobro krivi. |
| Uporaba |
Uporablja se v gradbeništvu, za vodne konstrukcije, za pohištvo, bodisi masivno bodisi v obliki plemenitega furnirja, za obloge, izdelavo parketnih deščic, športno orodje, v kolarstvu in povsod, kjer se zahtevajo trdnost, trdota in žilavost. Sodi med naše najlepše drevesne vrste. |
V naših krajih uspevata tudi gorski brest (Ulmus glabra, Huds., sin. Ulmus montana, With.) in vez ali dolgopecljasti brest (Ulmus laevis, Pallas, sin. Ulmus effusa, Wild.). Večjih razlik v mehanskih lastnostih med vrstama ni, le črnjava gorskega bresta je svetlo rjava.
Metka Čermak, univ. dipl. inž. gozd.
