Kot je navedeno v 2. delu, se tekstilne talne obloge ločijo po vrsti uporabne (hodne) površine na preproge in talna prekrivala. Obe skupini se delita še na podskupine glede na vrsto oziroma način izdelave. Posamezne podskupine bodo v prihodnjih sestavkih podrobneje opisane.

Prva skupina preprog ima svoj standard SIST EN 1307, ki opisuje in določa ustrezno klasifikacijo pletenih, tkanih, taftanih in kosmičenih preprog. Omenjeni standard ne velja za iglane preproge. Po SIST EN 1307:

• se preproge razvrstijo v razrede L, M in N glede na višino lasu in težo las na enoto površine nad podlago;
• se preproge razvrstijo v razrede od 1 do 4 glede na intenzivnost uporabe;
  mora proizvajalec za preprogo pridobiti podatke, ki se navezujejo na standard ISO 2424, to so: način izdelave in mere, vrsta lasu (rezane/nerezane zanke …), vrsta podlage; pri tem mora navesti tudi podatke, na primer surovinska sestava preproge, mere, skupna debelina preproge, višina lasu nad podlago, gostota penaste podlage, število las/zank na dolžinsko enoto …;
• so dane tudi glavne zahteve za preproge in možna odstopanja od njih.

V prvo skupino sodijo tkane preproge (ang. woven pile carpets). Te so bile pred odkritjem taftanih preprog najpogosteje uporabljene, danes pa sestavljajo le majhen delež vseh talnih oblog, saj je njihova izdelava dolgotrajnejša, cena pa višja. Tkane preproge so izdelane na statvah v eni ali več operacijah tkanja.

A: Preproge, tkane z žicami (ang. pile carpet woven over wires)
Kadar se preproge izdelujejo na statvah v eni operaciji, pri tem pa uporabljamo jeklene žice ali trakove za izdelavo lasu in določanje njegove dolžine, govorimo o preprogah, tkanih z žicami. Ločimo med gladkimi in žakarsko (vzorčno) tkanimi preprogami. Pri prvih je dolžina lasu enakomerna po vsej površini, najpogosteje tudi enobarvna, pri drugih pa je lasasta površina sestavljena iz prej različnih barv, ki se odvijajo iz navitkov poleg žakarda.

A 1: Gladko tkane preproge (žametne preproge; ang. cut /loop/ – pile, plain woven carpet ali velvet – weave carpet)

z rezanim ali nerezanim lasom. Žametne preproge se tkejo na statvah za moket (težki vzorčasti pliš) z listovko (napravo za tkanje vzorcev majhnega sosledja). Zankasta površina nastaja z žicami, ki so vnesene med las osnove in votkom. Zanke se vpnejo z vpletanjem polnilne osnove z lasom osnove.

Žametno preprogo ne smemo zmotno enačiti s preprogo, ki ima žametno površino. Žametna preproga označuje konstrukcijo preproge, pri čemer je las rezan ali nerezan, medtem ko žametna površina preproge označuje le lastnost po videzu oziroma otipu preproge. Žametne preproge so navadno enobarvne, medtem ko se tvidast videz lahko doseže z večbarvno tvidasto prejo (ta preja je melirana oziroma posejana z raznobarvnimi vozlički).

Žametne preproge navadno uporabljamo za manj prehodne prostore, kjer je razkošje vodilo pri opremljanju.

A 2: Žakarsko (vzorčno) tkane preproge (ang. patterned /jacquard, figured/ carpet) se izdelujejo na statvah za moket z žakardom (napravo za tkanje velikih vzorcev). Vzorec dobimo tako, da se med tkanjem z rednice odbirajo navitki s prejo želene barve za želeni vzorec. Med žakarske tkane preproge uvrščamo bruseljske, tournayske in wiltonske preproge.

Potem ko so bile leta 1849 razvite mehanske statve z žakardom, so v Clinton Company v Massachusettsu na njih izdelali tudi prvo bruseljsko preprogo (ang. brussels carpet). V začetku 19. stoletja so bile te preproge najdonosnejši izdelek mesta Kidderminster v Angliji. Bruseljske preproge so tkane na žakarskih (bruseljskih) statvah z nerezanimi zankami – to je zankasta površina, podobna vezavi poševni rips; osnova je tkana v trdni vezavi iz jute ali lanu. Material za zanke je ševiotska volna (volna južnoškotske ovce cheviot ali križancev te ovce s pasmami, na primer leicester, border leicester in lincoln), lahko pa tudi bouclé.

Bruseljske statve so pozneje nekoliko spremenili in preimenovali v wiltonske statve, na katerih se lahko uporablja do šest barv. Dobili smo wiltonske preproge (ang. wilton carpet).

Preja se že pred tkanjem poljubno pobarva. Kadar preja ene barve ni vključena v vzorec, se vleče po zadnji, hrbtni strani preproge, kar dodatno pripomore k močni konstrukciji. Na sliki 5 je prikazana žakarsko tkana preproga z dvema votkoma. Wiltonske preproge veljajo za najboljše med strojno izdelanimi preprogami.
Wiltonske preproge imajo na uporabni površini rezane zanke, po čemer jih tudi ločimo od bruseljskih. Rezane zanke dobimo med izdelavo preproge, pri čemer zanke režejo ostri noži na koncu žic, okoli katerih se zanka preja. Teh nožev bruseljske statve nimajo.

Finejše wiltonske preproge imajo 18 rezanih zank na kvadratni centimeter, bolj grobe pa okoli 9. Wiltonske preproge so narejene iz rahlo ali močno vite preje. Prva pripomore k bolj razkošnemu videzu preproge zaradi mehkobe in višine lasu. Zelo zanimiva in visoko cenjena je tudi wiltonska preproga Saxony, ki je izdelana iz zelo močno vite volnene preje.

B: Preproge, tkane z licem na lice (ang. face-to-face carpet)
Kadar se na statvah hkrati z licem na lice izdelujeta dve podlagi, ki sta med seboj povezani z licema lasastih površin (tkanje dvojnega pliša), govorimo o preprogah, tkanih z licem na lice. Prejo lasaste površine na naslednji stopnji po tkanju prerežemo in tako dobimo dve preprogi enakih vzorcev.

C: Aksminstrske tkane preproge (ang. axminster carpet)
Aksminstrske tkane preproge so bile pred taftanimi najbolj priljubljene preproge, pri katerih ni bilo omejitev glede števila barv – 50 barv, uporabljenih za tkanje takšne preproge, ni nič nenavadnega. Aksminstrske (prvotno ženilne) preproge izvirajo iz angleškega mesta Axminster. Tehnika njihove izdelave je tkanje, pri katerem se po določenem zaporedju v vrstah vnašajo preje različnih barv, odvisno od želenega vzorca.

Značilnosti aksminstrske preproge so rezane zanke in uporaba prej z manjšim številom zavojev. Površina aksminstrske preproge spominja na ročno vozlane preproge, vendar je kljub temu ni težko ločiti od drugih preprog po zavijanju v »rolo« le po dolžini, medtem ko po širini zavijanje ni možno. Za podloge se uporabljajo toga jutina vlakna, ki sestavljajo značilno grebenasto hrbtno stran.
Aksminstrske preproge, ki jih uvrščamo med visokokakovostne, imajo dokaj visok las, prožno hrbtišče in ne manj kot 24 zank na kvadratni centimeter.

Med aksminstrskimi preprogami ločimo:

ženilske akminstrske preproge (ang. chenille axminster carpet). Te preproge so najdražje med aksminstrskimi in ponujajo številne možnosti glede dolžine kraka lasu, vzorca, barv in širine. Ženilske preproge se lahko tkejo v širini 9 metrov, z dolžino kraka zanke do 25 milimetrov. Takšna dolžina lasu ob ustrezni opori hrbtišča pomeni mehkost, prožnost in ustrezno obstojnost preproge. Značilnost teh preprog je, da se izdelujejo na dveh statvah. Na prvih se izdeluje tkanina, ki jo imenujemo ženilska tkanina (ang. chenille blanket). Ta se razreže na dolge trakove, imenovane ženilje (ang. caterpillars = gosenice), ki imajo lasasto površino. Na drugih statvah se ti trakovi vtkejo v preprogo;

aksminstrske preproge z navitkov (ang. spool axminster carpet). To so tkane preproge, pri katerih se za izdelavo vsakega prečnega stolpca zank dovaja preja določene barve iz ločenih navitkov na valjčkih, odvisno od vzorca, ki ga želimo izdelati. Zanke, ki sestavljajo las, se režejo v točkah, v katerih se izvaja tkanje po njihovem vnašanju v podlogo z igelnimi vbodi, in ne tkalskim čolničkom;

aksminstrske preproge na grabila navitkov (ang. gripper axminster carpet). Za izdelavo teh preprog se uporablja posebna tehnika za izbiro barvanih prej. Barvne preje so navite na navitkih, ki so nameščeni na okvirju za statvami, ta pa je voden prek žakarskega mehanizma. Kadar mehanizem izbere določeno barvno prejo, jo grabilo zgrabi in povleče naprej;

aksminstrske preproge na grabila in z navitkov (ang. gripper – spool axminster carpet). Tkane so na statvah, pri katerih se za izdelavo vsakega prečnega stolpca zank dovaja preja določene barve iz določenih navitkov na valjčkih, odvisno od vzorca, ki se želi izdelati. Zanke se režejo in z grabilom vtkejo v podlago.