Potem ko smo se seznanili s posameznimi vlakni, je čas, da si podrobneje ogledamo tudi vrste tekstilnih talnih oblog. Pred nami je nov sklop sestavkov, v katerem bodo navedeni izrazi in definicije, klasifikacija in opisi vrst tekstilnih talnih oblog.

Da bi natančno vedeli, o čem pravzaprav govorimo, je treba najprej poznati osnovne izraze, ki se nanašajo na vrste tekstilnih talnih oblog. Tako so v tem prispevku predstavljeni splošni izrazi in definicije, ki se uporabljajo za tekstilne talne obloge, medtem ko bodo izrazi, ki se nanašajo le na posamezne obloge, navedeni ob opisih le-teh.

Prav izrazje nam pogosto povzroča velike težave. V nekdanji Jugoslaviji smo uporabljali izraze, ki jih je predpisoval standard JUS F.C2.201. Omenjeni standard iz leta 1982 ustreza standardu Mednarodne organizacije za standardizacijo ISO 2424 iz leta 1977. Ker je to edini dokument, v katerem so opisani izrazi za tekstilne talne obloge, so se ohranili vse do danes.

Izrazi in definicije, ki so navedeni v nadaljevanju, so povzeti po omenjenem jugoslovanskem standardu z nekaterimi popravki, ki so nastali zaradi revizije mednarodnega standarda ISO 2424 v letu 1992 ali uporabnosti besed, ki so navedene v slovarjih, leksikonih …

OSNOVNI IZRAZI IN DEFINICIJE

Tekstilna talna obloga (ang. textile floor covering) – izdelek z uporabno (hodno) površino iz tekstilnega materiala, ki se v splošnem uporablja za prekrivanje tal.
Tekstilna talna obloga z lasom, preproga (ang. textile floor covering with pile, pile carpet) – obloga, ki ima uporabno površino sestavljeno iz plasti prej ali vlaken, ki prosto izstopajo iz podlage.
Tekstilna talna obloga brez lasu, talna prekrivala (ang. textile floor covering without pile) – obloga, ki ima uporabno površino sestavljeno iz nelasastih tekstilij; te obloge imajo lahko tudi podlago.
Uporabna (hodna) površina (ang. use-surface) – del obloge, po kateri se neposredno hodi.
Podlaga (ang. substrate) – del konstrukcijske celote z uporabno površino obloge, sestavljen iz ene ali več plasti, ki rabi kot nosilec uporabne površine in hkrati stabilizira dimenzije obloge; pri nekaterih vrstah oblog ni nujno, da imajo pod uporabno površino podlago kot poseben del.

IZRAZI IN DEFINICIJE, KI OZNAČUJEJO SESTAVNE DELE UPORABNE (HODNE) POVRŠINE

Las (ang. pile) – je del tekstilne talne obloge, ki je sestavljena iz prej ali vlaken, rezanih ali nerezanih, ki izstopajo iz podlage in pomenijo uporabno (hodno) površino (za las se še vedno pogosto uporablja izraz flor).
Nerezana zanka (ang. loop) – neprekinjena dolžina preje ali vlaken med dvema zaporednima najnižjima točkama povezave lasu s podlago.

Rezana zanka (ang. tuft) – del preje ali vlaken, oblikovanih v obliki črk I, J, U ali W, ali del preje, oblikovane v obliki vozla, katerega konec (ali konci) sestavlja (sestavljajo) las obloge.

Nerezani las (ang. loop pile) – las preproge, ki je oblikovan v zanko.

Rezani las (ang. cut pile) – las preproge, ki je sestavljen iz koncev rezanih zank ali posameznih vlaken.

Rezane/nerezane zanke lasu (ang. cut/loop pile) – las preproge, ki je sestavljen iz rezanih in nerezanih zank enakih ali različnih dolžin.

Kodrani las (ang. curled pile) – las preproge, izdelan iz preje, ki je skodrana zaradi različnih vplivov, na primer velikega števila zavojev.

Teksturirana površina (ang. textured surface) – zaradi vzorca z raznimi postopki iglanja povzročena razlika v višini posameznih delov površine.

Striženi las (ang. tip-sheared pile) – las preproge, originalno sestavljen iz zank različnih dolžin; preproga se na koncu postopka izdelave striže, pri čemer krajše zanke ostanejo cele.

Gravirani las (ang. carved pile) – las, katerega višina je različna zaradi različne višine naknadnega striženja; različne višine so najpogosteje na robovih določenih celot vzorca, ki ga takšen las oblikuje.

Reliefni las (ang. sculptured pile) – las preproge, ki mu dajo reliefni vzorec deli površine preproge z različnimi višinami lasu in/ali izpuščanjem lasu na določenih delih površine preproge.

Veziva (ang. bonding agent) – sredstva (material), nanesena na skupine vlaken ali preje, da skupina ostane povezana v celoto v želeni obliki.

IZRAZI IN DEFINICIJE, KI OZNAČUJEJO SESTAVNE DELE PODLAGE

Polnilna osnova (ang. stuffer yarns) – osnovne niti, ki krepijo podlago tkane preproge.

Vezna osnova (ang. chain warp) – osnovne niti, najpogosteje tkane v parih izmenično nad spodnjim votkom in pod njim ter enim ali več zgornjimi votki; tako povezane zapirajo polnilno osnovo in rezane/nerezane zanke, ki sestavljajo las.

Koren lasu (ang. pile root) – del rezane/nerezane zanke, ki je v podlagi.

Primarna podlaga (ang. primary backing) – material v podlagi, ki se uporablja kot nosilec lasu uporabne (hodne) površine ali kot učvrščevalec drugih delov podlage.

Tkana/pletena podlaga (ang. woven/knitted backing) – tkana/pletena podlaga, izdelana pred ali med izdelavo preproge.

Netkana podlaga (ang. non-woven backing) – podlaga, izdelana po postopku, ki se razlikuje od tkanja in pletenja.

Netekstilna podlaga (ang. non-textile backing) – podlaga, ki je izdelana iz netekstilnih materialov, pogosto iz plastične mase ali gume.

Apretirana podlaga (ang. sized backing) – podlaga, na katero se nanese tanka plast sredstva za apretiranje, ki rabi boljši povezavi lasu s podlago in vnaša rahlo togost.

Plastena podlaga (ang. coated backing) – podlaga, na katero se nanese plast polimernega materiala.

Sekundarna podlaga (ang. secondary backing) – material, ki sestavlja dodatno učvrščujočo plast v podlagi tekstilne talne obloge in pogosto sestavlja končno podlago ali plast.

Pritrjeni podložek, kombinirani podložek (ang. attached underlay, combined underlay) – podložek, izdelan v predhodnem postopku in pritrjen na hrbtno stran talne obloge po ustrezno izbranem postopku.

Podlaga iz penastega materiala (ang. foam backing) – v obliki pene, mehansko ali kemično pripravljena masa polimera, ki se nanese na hrbtno stran talne obloge.

Reliefna podlaga (ang. embossed backing) – podlaga iz penastega ali nepenastega materiala, ki se nanese na hrbtno stran talne obloge in ima na zunanji strani vtiskano reliefno strukturo.

Impregniranje (ang. impregnation) – nanašanje vezivnega sredstva in/ali drugih pomožnih sredstev za dodelavo po postopku popolnega potapljanja talne obloge v raztopino in nato odstranjevanja preostalega sredstva.

Urška Stankovič Elesini, doc. dr.
Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo

ALI STE VEDELI ...

...da je mednarodni standard tisti, ki ga sprejme Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO – International Organisation for Standardisation) oziroma mednarodna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti.
...da glede na namen ločimo: osnovni standard, ki obravnava široko področje ali vsebuje splošne določbe za neko področje; terminološki standard, ki obravnava izraze, ki jih ponavadi spremljajo definicije, včasih pa tudi pojasnila, ilustracije, primeri in drugo; preskuševalni standard, ki obravnava metode preskušanja, ki jih včasih dopolnjujejo druge določbe, povezane s preskušanjem, na primer vzorčenje, uporaba statističnih metod in zaporedje preskusov; standard za proizvod, ki določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati izdelek ali skupina izdelkov, da se zagotovi njegova oziroma njihova ustreznost namenu; procesni standard, ki določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati proces, da se zagotovi njegova ustreznost namenu; storitveni standard, ki določa zahteve, ki jih mora izpolnjevati storitev, da se zagotovi njena ustreznost namenu.
...da uporaba standardov ni obvezna, razen če se na standard sklicuje neki predpis; v tem primeru govorimo o obveznem standardu.