TKANA PREKRIVALA (ang. woven textile floor covering without pile) so navadno stkana na statvah, pri čemer uporabna (hodna) površina nima lasu. Danes zelo pogosto najdemo takšna prekrivala iz naravnih vlaken, na primer iz sisala (slika 1), jute, kokosa … Tkana prekrivala, izdelana iz naravnih vlaken, so primerna za notranje prostore oziroma povsod, kjer ne prihajajo v stik z vodo, sicer se močno skrčijo. Ob povečanem številu prehodov dobijo rahlo motno površino, medtem ko se struktura dolga leta ne spremeni. Ker so antistatična in nimajo lasaste površine, so odporna proti prahu in umazanij.

Dolgo je obstajala razlika v kakovosti ročno in strojno tkanih prekrival, z leti pa se je vendarle zmanjšala. Strojno stkana prekrivala so danes visoke kakovosti in ustrezne ploščinske mase. 

Slika 1: Tkano prekrivalo iz sisalovih vlaken

PLETENA PREKRIVALA (ang. knitted textile floor covering without pile) so običajno izdelana s pletenjem, pri čemer uporabna (hodna) površina nima lasu.

IGLANA PREKRIVALA (tudi tapisom; ang. textile floor covering without pile, formed of bonded textile material – needling ali needle bonding) O principu iglanja glej 6. del sestavkov o vrstah tekstilnih talnih oblog.

Iglane polsti kot iglana prekrivala so tako imenovani tapisomi. V tem primeru naiglamo kopreno na primarno podlago, jutovo tkanino ali vlaknovino iz sintetičnih vlaken. Sledita apretiranje z umetno smolo (na primer poliakrilno) in polimeriziranje pri višjih temperaturah (od 140 do 160 stopinj Celzija). Apretura daje iglanemu prekrivalu boljšo povezavo vlaken, poveča odpornost proti obrabi, preprečuje pilling in navzemanje umazanije … Iglana prekrivala so navadno debeline od 3 do 5 milimetrov, masa na enoto površine pa od 900 do 1100 g.m-1. 

Slika 2: Iglano prekrivalo – sprednja (A) in zadnja (B) stran

Tako kot iglane preproge tudi iglana prekrivala delimo na štiri razrede po standardu SIST EN 1470.

Razred 1: Iglana prekrivala tega razreda se uporabljajo, kjer je pretočnost ljudi manjša (bivalni prostori, denimo spalnice). Lastnosti teh prekrival so: ploščinska masa pokrivala ³ 550 g × m-2, ploščinska masa uporabne površine ³ 150 g × m-2 (za povsem impregnirane) ali ³ 135 g × m-2 za prekrivala s plasteno podlago.

Razred 2: Iglana prekrivala tega razreda se uporabljajo, kjer je pretočnost ljudi normalna (bivalni prostori, kot so dnevne sobe ali kuhinje). Lastnosti teh prekrival so: dolžinska masa (titer) ³ 11 dtex, ploščinska masa pokrivala ³ 700 g × m-2, ploščinska masa uporabne površine ³ 200 g × m-2 (za popolnoma impregnirane) ali ³ 180 g × m-2 za prekrivala s plasteno podlago.

Razred 3: Iglana prekrivala tega razreda se uporabljajo, kjer je pretočnost ljudi velika (bivalni prostori, na primer dnevne sobe ali kuhinje, in delovni prostori, kot so pisarne). Lastnosti teh prekrival so: dolžinska masa (titer) ³ 15 dtex, ploščinska masa pokrivala ³ 900 g × m-2, ploščinska masa uporabne površine ³ 250 g × m-2 (za povsem impregnirane) ali ³ 225 g × m-2 za prekrivala s plasteno podlago.

Razred 4: Iglana prekrivala tega razreda se uporabljajo, kjer je pretočnost ljudi zelo velika (prostori, kjer dela ali se zadržuje nenehno veliko ljudi). Lastnosti teh prekrival so: dolžinska masa (titer) ³ 130 dtex, ploščinska masa pokrivala ³ 1000 g × m-2, ploščinska masa uporabne površine ³ 400 g × m-2 (za popolnoma impregnirane) ali ³ 360 g × m-2 za prekrivala s plasteno podlago.

Ploščinska masa lahko odstopa za 15 odstotkov navzgor ali navzdol, medtem ko sme debelina pokrivala odstopati za 0,5 milimetra navzgor ali navzdol. Po standardu se lahko iglano prekrivalo skrči za največ 1,2 odstotka oziroma razširi za največ 0,5 odstotka. Barvna obstojnost, ocenjena po modri lestvici, ne sme biti manjša od 5. Barvna obstojnost iglanih pokrival proti suhemu oziroma mokremu drgnjenju ne sme biti manjša od 3 oziroma 3–4 po sivi lestvici. Odpornost proti vodi ne sme biti manj kot 3, če je površina gladka, oziroma 3–4, če je vzorčna.

V omenjenem standardu so navedeni še druge zahteve za iglana pokrivala in standardi, po katerih poteka preskušanje prekrival.

PREKRIVALA IZ PLETENEGA KORDA (ang. braided textile floor covering without pile) so izdelana iz strojno pletenega korda, spojenega s prešivanjem.

ČILIMI (ang. tchilim) ali KELIMI sodijo med orientalske talne obloge brez lasu – tkana prekrivala. Izdelani so ročno v kelimski tehniki, ki izvira iz južne Turčije. Med napete niti osnove se prepletejo niti votka v platno vezavi. Votek se vnese ročno ali z iglo, nakar se s posebnim glavnikom počeše ob izdelani čilim tako, da v celoti prekrije osnovo. Vsak votek se glede na barvo vnaša posebej. Na sliki 3 so prikazani primeri povezovanja votkov.

Slika 3: Povezovanje votkov v kelimski tehniki

Kelimska tehnika je najosnovnejša tkalska veščina. V preteklosti so jo pogosto uporabljali, kar dokazujejo tkanine iz Egipta in tapiserije, predvsem flamske in francoske. Kelimska tehnika tkanja se je najverjetneje med križarskimi vojnami prenesla z vzhoda na zahod. Iz te tehnike se je razvila tehnika vozlanja.

Značilnost čilimov je, da so uporabni na obeh straneh in izdelani v mnogobarvnih geometrijskih vzorcih (slika 4). Zgodovina čilimov se tesno prepleta z zgodovino orientalskih preprog, ta pa je podrobneje opisana že v prejšnjem sestavku.

Slika 4: Perzijski čilim Gashgai iz 100-odstotne volne, preja je barvana z naravnimi barvili.