Z urejanjem vrta ob svoji novi hiši se ukvarjam že nekaj let. Mislil sem že, da mi bo uspelo, da si bom ob njej naredil tudi nov, zares lep, ustrezen vrt. Prebiral sem članke v raznih revijah, ki so opisovali vrtne rastline. V eni sem našel to, v drugi kaj drugega in trudil sem se, da bi vse razumel in naredil kaj lepega. Da bi naredil vrt, ki bi imel nekako enak kulturni standard kakor hiša. A z ničimer, kar sem kupil in posadil, nisem bil prav zadovoljen – kar so slike iz revij pokazale kot lepo, tam nekje drugje, v mojem vrtu, ni prav učinkovalo. Zapravil sem že kar nekaj denarja.

Potem ko sem dobil v roke knjigo Vrt in vrtna kultura (avtor Jože Strgar, izdala Mohorjeva družba, Celovec), sem šele prav doumel, da urejanje vrta ni enostavna zadeva, kakor so mislile naše mame – in še danes kdo tako misli. V njej sem šele spoznal, kaj vse je treba pri urejanju vrta vedeti, upoštevati in udejanjiti. Predvsem, da vrta ni mogoče urediti kar takole po drobcih – zdaj nekaj, pa spet nekaj, zgolj na podlagi priložnostnih zamisli, ampak da je to zahtevno strokovno in kulturno delo. Strinjam se z avtorjem, ki je v knjigi zapisal: »Najcenejši je vrt, ki je narejen po načrtu.«

Te mislil sem našel doma, na delovni mizi, ko sem se konec januarja vrnil s kratkega smučarskega izleta. Poslal jih je neznanec z manjšega mesta iz Štajerske. Želi si urejenega vrta, kakor se dandanes spodobi.

Seveda sem bil teh misli vesel. Najprej zato, ker knjigo dobro poznam in vidim, da jo je tudi bralec dobro razumel, potem pa tudi zato, ker je urejanje vrta moja stroka in dejavnost ter se dobro zavedam, kako zahtevno je to delo. Tudi v tej stroki se mora človek kar naprej učiti in izpopolnjevati. Pa ne samo zaradi velikanskega števila vrtnih rastlin, ki pri oblikovanju vrta zavzemajo sicer pomembno mesto in jih nikoli ne moreš do konca spoznati, ampak tudi zaradi mnogih drugih reči, ki so pri urejanju vrta prav tako pomembne. Kakor je mogoče ugotoviti iz omenjene knjige, je vrt najprej bistven sestavni del hiše in njenih prebivalcev, potem pa tudi bližnje in širše okolice. Je sestavni del splošne kulture. Hiša in vrt sestavljata enotno človekovo bivališče, zatorej naj bosta narejena tako, da si bosta po zasnovi in vsebini enakovredna.

Kakšne razmere so v zvezi s tem pri nas (in tudi kje drugje)? Avtor nam naliva čistega vina in pravi, da je med hišo in vrtom – in če upoštevamo še družbeni standard – vendarle prevelika razlika. Imamo veliko lepih, tako rekoč razkošnih hiš in malo lepih, njim ustreznih vrtov. Če pomislimo še na notranjo opremo v hišah, ki je gotovo na visoki ravni, potem je ta razlika še večja. V hiši je vse domišljeno, lepo oblikovano in razporejeno, zunaj, na vrtu, pa – kakor je. Ali »nekaj zasadijo« kar same gospodinje, ali morda kakšen mimoidoči »vrtnar«, ali kdo tretji. Ob lepi hiši je s tem pač kaj malega postorjeno, a daleč od tega, da bi bilo v skladu z njo. Ob velikem številu lepih hiš imamo tu in tam še kakšno mogočno (ne bom rekel lepo) ograjo, vse drugo okoli hiše pa kot da ni pomembno.

Knjiga Vrt in vrtna kultura govori o vseh teh težavah in že uvodoma označuje smisel vrta. Takole pravi:
Urejena hiša brez urejenega vrta je nedokončano človekovo bivališče.
Vrt ni eno, hiša pa spet nekaj drugega. Oboje sestavlja celoto.
Vrt je urejen prostor za bivanje – prostor za počitek in razvedrilo, za telesno gibanje in duševni oddih, za igro in opazovanje rastlin. Vrt je okno k materi naravi.
Vrt je tudi najintenzivnejši gospodarski prostor – v njem pridelujemo sadje in zelenjavo.
Enako velikost vrtnega prostora lahko uredimo različno. Posnemanje se ne obnese.
Kjer sta hiša in vrt zasnovana iz enotne zamisli, tam je sožitje najpopolnejše.
Čim manjši je vrtni prostor, tem bolj premišljeno ga je treba urediti.
Najcenejši je tisti vrt, ki je urejen po načrtu.
Vrt je živ organizem, saj raste in počiva kakor vsaka živa stvar. V njem se najlepše izraža življenjski ritem narave.
Vrt zahteva redno oskrbo ali obdelavo kakor vsaka živa stvar.
Za oskrbo vrta je potrebno nekaj znanja in dovolj pridnosti.
Vrt ne sme biti našemljen, na majhnem vrtu ni mogoče imeti vsega.
V vrtu torej iščemo čist zrak, sonce in senco, drobne pridelke in lepoto prostora.

Vse te glavne misli avtor izčrpno in razumljivo obdeluje ter razčlenjuje, potem pa predstavi pota in možnosti, kako do pravega sožitja med hišo, vrtom, ljudmi in širšim prostorom. Kako do urejenega vrta, torej do višje kulture in višje kakovosti življenja.

Knjiga Vrt in vrtna kultura je avtorsko delo izkušenega in mednarodno priznanega oblikovalca vrtov. Človeka, ki se je za urejanje vrtov izšolal, s tem delom živel desetletja in izčrpno pozna vprašanja, povezana z vrtom. Kdor si želi izostriti pogled na vrt in njegovo vlogo, bo v knjigi našel veliko spodbud in izčiščenih misli.




Andrej Strgar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Pro Horto, d. o. o.