Najti primerno parcelo, ki bi ustrezala našim predstavam o hiši, je predvsem v mestih precejšen izziv. Posebno, če mora imeti hiša tudi velik vrt, po možnosti z razgledom na hribe ali morje. Idealnih parcel – vsakomur »idealno« pomeni nekaj drugega – je malo. Dodatna omejitev je seveda zelo visoka cena takih parcel. Kompromisi so potrebni, pomembno pa je, da se jih pri nakupu zavedamo.

Takšna je tudi parcela, ki jo predstavljamo. Leži malo dvignjena nad mestom, zato je razgled na hribe ob lepem vremenu božanski. Parcela je ravno prav odmaknjena od mestnega vrveža na obronek gozda in precej velika. Na drugi strani se razteza na severnem pobočju hriba (osončenost), je v hribu (dražja gradnja) in kljub velikosti ni ravnih površin (majhen vrt). Geološka podlaga je iz skrila in peščenjakov, kar je za gradnjo precej neugodno. Zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnic je povezava z mestnim avtobusom slaba (več kot 1,5 kilometra do avtobusne postaje). Če se morebitni kupec tega zaveda in ima tudi dovolj finančne zaloge, lahko postanejo vse prednosti lokacije lepo vidne.

Dobra in premišljena arhitektura hiše je razrešila vprašanje višinskih razlik. Hiša je večnadstropna: v »kleti« so servisni prostori, nad njimi bivalni, še više spalnice, na strehi pa je zgrajen razgledni paviljon s fitnesom in savno. Konstrukcija kletne etaže je omogočila veliko ravne površine na strehi kleti. Tako je v nivoju notranjih bivalnih prostorov nastal vrt, ki po svoji velikosti enakovredno ustreza volumnu stavbe nad kletjo. Vrt je kombinacija strešnega vrta (nad kletjo) in »naravnega«, ki je nastal z zasutjem prostora med objektom in hribom. Ureditev je intenzivna, to pomeni, da se vrt na prvi pogled ne razlikuje od »normalnih«. Debelina zemljine nad kletnim delom je od 30 do 50 centimetrov, kar omogoča normalen razvoj rastlin od trate do manjših dreves. Varnostne zahteve smo rešili s širokim koritom, ki obkroža »kletni« del vrta. Korito je zasajeno z različnimi grmovnicami in manjšimi drevesi in tvori nekakšno razgibano živo mejo. Ogrodje zasaditve sestavlja poteza vedno zelenih grmovnic, ki jih prekinjajo posamezni dekorativni grmi v spremljavi s cvetočimi trajnicami in okrasnimi travami. Ureditev v koritu nadomešča tudi intenzivne grede z barvitimi in dekorativnimi rastlinami, tako da je osrednji prostor odprt in preprost v svoji pojavnosti.

Hiša je po svojem volumnu zelo opazna. Ker je konstrukcija betonska, je bil objekt v času gradnje viden od daleč. Projektantov in naročnikov občutek za širši pomen ureditve je pripeljal do dobre rešitve. Premišljena kombinacija lesa in kamna v rdečkasto rjavi barvi na fasadi pa je hišo zlila z gozdom in rdečkasto zemljo. Materiali so sodobni, nekateri celo prvič uporabljeni v našem okolju, a s posluhom za danost prostora. Velikokrat se dogodi, da je želja po izvirnosti za vsako ceno premočna. Novi prijemi, nov pristop k oblikovanju in nove tehnologije so sicer gonilo razvoja, vendar zahtevajo od projektanta in naročnika posluh za lokacijo.

Gradnja v hribu in na sorazmerno nestabilnem terenu je zahtevala kar nekaj geotehničnih posegov. Predvsem brežina nad hišo je pomenila nevarnost, da spolzi in s seboj potegne hišo. Zato je bilo treba narediti zagatno oporno steno, ki preprečuje zdrs. Strošek ureditve stene je bil v skupni vrednosti kar precejšna postavka. Teren nad steno smo zatravili z mokro setvijo travne mešanice na osnovno zemljino. Zaradi strmine je bilo semenu dodano lepilo. Pod zidom pa osnovne zemljine ni bilo, zato smo jo morali dodati. Zaradi naklona je zemljina utrjena z železno mrežo in vlaknino. Brežina vizualno meji na bivalne dele, zato smo armaturo iz estetskih razlogov prekrili z juto. V mrežo je bil posajen tudi bršljan, ki bo v nekaj letih prekril površino pod vidnim delom zagatne stene.

Pri iskanju idealne parcele smo vedno razpeti med našimi željami in pričakovanji ter dejanskimi možnostmi. Pri zahtevnih parcelah (gradnja v bregu, na nestabilnih tleh …) se moramo zavedati, da nižja cena parcele velikokrat pomeni višje stroške gradnje. Vloga projektanta je zelo pomembna. Izkušnje, znanje in zmožnost tvornega sodelovanja z naročnikom lahko pripeljejo do dobrih rešitev. Pri tem nista pomembna samo poznavanje in obvladovanje tehničnih rešitev, temveč tudi posluh za širši prostor.



Takšna je tudi parcela, ki jo predstavljamo. Leži malo dvignjena nad mestom, zato je razgled na hribe ob lepem vremenu božanski. Parcela je ravno prav odmaknjena od mestnega vrveža na obronek gozda in precej velika. Na drugi strani se razteza na severnem pobočju hriba (osončenost), je v hribu (dražja gradnja) in kljub velikosti ni ravnih površin (majhen vrt). Geološka podlaga je iz skrila in peščenjakov, kar je za gradnjo precej neugodno. Zaradi odmaknjenosti od glavnih prometnic je povezava z mestnim avtobusom slaba (več kot 1,5 kilometra do avtobusne postaje). Če se morebitni kupec tega zaveda in ima tudi dovolj finančne zaloge, lahko postanejo vse prednosti lokacije lepo vidne.

Dobra in premišljena arhitektura hiše je razrešila vprašanje višinskih razlik. Hiša je večnadstropna: v »kleti« so servisni prostori, nad njimi bivalni, še više spalnice, na strehi pa je zgrajen razgledni paviljon s fitnesom in savno. Konstrukcija kletne etaže je omogočila veliko ravne površine na strehi kleti. Tako je v nivoju notranjih bivalnih prostorov nastal vrt, ki po svoji velikosti enakovredno ustreza volumnu stavbe nad kletjo. Vrt je kombinacija strešnega vrta (nad kletjo) in »naravnega«, ki je nastal z zasutjem prostora med objektom in hribom. Ureditev je intenzivna, to pomeni, da se vrt na prvi pogled ne razlikuje od »normalnih«. Debelina zemljine nad kletnim delom je od 30 do 50 centimetrov, kar omogoča normalen razvoj rastlin od trate do manjših dreves. Varnostne zahteve smo rešili s širokim koritom, ki obkroža »kletni« del vrta. Korito je zasajeno z različnimi grmovnicami in manjšimi drevesi in tvori nekakšno razgibano živo mejo. Ogrodje zasaditve sestavlja poteza vedno zelenih grmovnic, ki jih prekinjajo posamezni dekorativni grmi v spremljavi s cvetočimi trajnicami in okrasnimi travami. Ureditev v koritu nadomešča tudi intenzivne grede z barvitimi in dekorativnimi rastlinami, tako da je osrednji prostor odprt in preprost v svoji pojavnosti.

Hiša je po svojem volumnu zelo opazna. Ker je konstrukcija betonska, je bil objekt v času gradnje viden od daleč. Projektantov in naročnikov občutek za širši pomen ureditve je pripeljal do dobre rešitve. Premišljena kombinacija lesa in kamna v rdečkasto rjavi barvi na fasadi pa je hišo zlila z gozdom in rdečkasto zemljo. Materiali so sodobni, nekateri celo prvič uporabljeni v našem okolju, a s posluhom za danost prostora. Velikokrat se dogodi, da je želja po izvirnosti za vsako ceno premočna. Novi prijemi, nov pristop k oblikovanju in nove tehnologije so sicer gonilo razvoja, vendar zahtevajo od projektanta in naročnika posluh za lokacijo.

Gradnja v hribu in na sorazmerno nestabilnem terenu je zahtevala kar nekaj geotehničnih posegov. Predvsem brežina nad hišo je pomenila nevarnost, da spolzi in s seboj potegne hišo. Zato je bilo treba narediti zagatno oporno steno, ki preprečuje zdrs. Strošek ureditve stene je bil v skupni vrednosti kar precejšna postavka. Teren nad steno smo zatravili z mokro setvijo travne mešanice na osnovno zemljino. Zaradi strmine je bilo semenu dodano lepilo. Pod zidom pa osnovne zemljine ni bilo, zato smo jo morali dodati. Zaradi naklona je zemljina utrjena z železno mrežo in vlaknino. Brežina vizualno meji na bivalne dele, zato smo armaturo iz estetskih razlogov prekrili z juto. V mrežo je bil posajen tudi bršljan, ki bo v nekaj letih prekril površino pod vidnim delom zagatne stene.

Pri iskanju idealne parcele smo vedno razpeti med našimi željami in pričakovanji ter dejanskimi možnostmi. Pri zahtevnih parcelah (gradnja v bregu, na nestabilnih tleh …) se moramo zavedati, da nižja cena parcele velikokrat pomeni višje stroške gradnje. Vloga projektanta je zelo pomembna. Izkušnje, znanje in zmožnost tvornega sodelovanja z naročnikom lahko pripeljejo do dobrih rešitev. Pri tem nista pomembna samo poznavanje in obvladovanje tehničnih rešitev, temveč tudi posluh za širši prostor.




Andrej Strgar, krajinski arhitekt
Fotografije: arhiv avtorja 2002–2006






