V zgodovini so se ljudje, ki so bili dovolj visoko na družbeni lestvici, pred poletno vročino zatekali v hribe, ob jezera in gozdove. Tako so po Evropi nastale bolj ali manj razkošne letne rezidence, dvorci in podeželske hiše. Med najslavnejšimi so renesančne vile nad Firencami v sosednji Italiji, pa tudi pri nas imamo nekaj lepih podeželskih vil.

Dandanes prav tako bežimo pred vročino, le da se je spremenil način življenja in nam bolj kot vročina nagaja hiter vsakodnevni ritem. Morda je sprostitev v vrtu prava rešitev za naše civilizacijske tegobe, posebno če vrt že stoji v okolju, ki je manj stresno, pomirjajoče in z lepimi razgledi.

Vrt, ki ga predstavljamo tokrat, leži na severnem vznožju hribov, ki se raztezajo okoli Ljubljane. S terase in hiše se na sever in zahod odpirajo lepi pogledi na Kamniške in Julijske Alpe. Prostor je zračen in odprt. Ker meji na kmetijske površine, bo hiša z vrtom verjetno še nekaj časa stala na samem. Gozd raste prav do roba parcele. V poletnih mesecih je zato prijetno hladno. Res pa je, da se sneg zaradi sence hriba in gozda pozimi zadrži dlje časa.

Prvotni teren se je blago spuščal proti severu. Da bi pridobili kar največ ravnega prostora, je bilo treba nasuti veliko materiala. Tako sta se izoblikovali dve etaži – zgornja, večja, ki je zasajena, in spodnja. Loči ju visoka brežina, ki smo jo zasadili z okrasnim grmičevjem. Na zgornji terasi stojita hiša in vrt. Kot se za podeželsko vilo spodobi, ima tudi naša veliko gospodarsko poslopje, le da so konjiči v njej danes bolj jekleni.

Načrt za vrt je bil široko zastavljen. Osrednji motiv je bila sorazmerno velika vodna površina. Jezerce, v katero se preliva voda iz slapa, je bilo polno vodnih in obvodnih rastlin, namenjeno pa je bilo tudi kopanju. Ob nastajanju vrta je bilo tako sožitje rastlin in plavalnega bazena precejšnja novost, danes pa se tak ekoplavalni bazen imenuje plavalni bajer. Primerna zasaditev in izkoriščanje fizikalnih lastnosti vode ohranjata bistrost in čistost vode v bajerju. Vodni motiv zaradi različnih vzrokov še čaka na izvedbo.

Drugi motiv je vrtna uta, ki sklepa polkrožno linijo vodnega motiva na drugi strani vrta. Uta je dvignjena, iz nje pa se širijo pogledi čez okoliške njive in vasi vse do gora. Ker je postavljena zunaj sence hriba, je ob krajših dnevih prijetna za bivanje.

Obema motivoma je bila podrejena zasaditev. Različne rastlinske zložbe sestavljajo motive, ki so zanimivi v različnih letnih časih. Pod gozdom so zbrane kislofilne in sencoljubne rastline. Na tem delu je vrt tudi modeliran. Teren se dvigne za en meter in je zasajen. Tako ustvari zeleno pregrado med dostopno potjo in vrtom.

Na nasprotni strani na robu proti spodnji terasi smo za ločnico uporabili velike skale, ki so jih gradbeniki izkopali iz gradbene jame. Zasaditev je tukaj bolj nežna. Prevladujejo okrasne trave, ki s svojo mehkostjo in spreminjanjem skozi leto delujejo kot protiutež trdnim skalam. Rob zaključujejo skupine manjših dreves in grmovnic.

Na spodnjo teraso pelje travnata pot. Terasa je namenjena sadnim drevesom in sadnim grmovnicam. Na njej je vkopana precej velika cisterna, kjer se zbira deževnica. Lastnik jo uporablja za zalivanje vrta.

Vrt še ni povsem dokončan, kljub temu pa se gospodar v njem dobro počuti. Mogoče k temu pripomore že samo podeželsko okolje.




Andrej Strgar, u. d. i. k. a.