Naši stari starši so vrt uporabljali predvsem za pridelavo. Vrt brez sadnih dreves in solate ni bil pravi vrt. Tako dojemanje je izviralo iz hotenja po stiku z naravo. Na deželi je bila ta povezava zelo neposredna. Z naravo in delom v naravi je bil prežet ves dan. Letni časi so imeli velik vpliv na življenje podeželanov. S prihodom v mesto pa se je ta stik pretrgal. Čeprav je bila mesečna plača redna, prvinskega občutka o pridelavi hrane ni bilo več. Zato so zelenice okoli hiše nadomeščale njive in sadovnjake. Spominjam se dedka in babice, ki jima je bil zelenjavni vrt in nekaj sadnih dreves glavna skrb do pozne starosti.
S spremembo bivalnih navad se je spremenil tudi odnos do vrta. Prej je bila hiša zavetišče po delu, zdaj pa pomeni bivalni prostor, ki ni omejen le na notranje prostore, ampak sega tudi navzven. Vrt je še vedno prostor stika z naravo, vendar z drugačno vsebino. Posnema naravo, vendar je umetna tvorba in bivalno pomeni povezavo med čisto »nenaravnostjo« hiše in naravo. Tudi arhitektura hiše se je spremenila. »Piano nobile« v gosposkih in lončena peč v kmečkih hišah sta bila nekoč središče družabnega in družinskega življenja ter brez neposredne povezave z vrtom. Zdaj pa se notranji in zunanji bivalni prostori prelivajo. Meja med znotraj in zunaj se briše, saj je tudi vrt bivalni prostor. Vrt nima več zgolj pridobitvene funkcije, ampak je postal prostor sprostitve in navdiha.
Vrt v nastajanju
Vrt se je povečal, rastline so zrasle.
Andrej Strgar, krajinski arhitekt
Fotografije: arhiv avtorja 2002–2006
S spremembo bivalnih navad se je spremenil tudi odnos do vrta. Prej je bila hiša zavetišče po delu, zdaj pa pomeni bivalni prostor, ki ni omejen le na notranje prostore, ampak sega tudi navzven. Vrt je še vedno prostor stika z naravo, vendar z drugačno vsebino. Posnema naravo, vendar je umetna tvorba in bivalno pomeni povezavo med čisto »nenaravnostjo« hiše in naravo. Tudi arhitektura hiše se je spremenila. »Piano nobile« v gosposkih in lončena peč v kmečkih hišah sta bila nekoč središče družabnega in družinskega življenja ter brez neposredne povezave z vrtom. Zdaj pa se notranji in zunanji bivalni prostori prelivajo. Meja med znotraj in zunaj se briše, saj je tudi vrt bivalni prostor. Vrt nima več zgolj pridobitvene funkcije, ampak je postal prostor sprostitve in navdiha.
Vrt v nastajanju
Majhne rastline omogočajo spremljanje njihovega razvoja
Tokrat predstavljeni vrt se razteza okoli pritlične hiše. Ima visoko ograjo, vendar bi ga zaradi velikosti težko imenovali atrijski. Vrt je rasel s potrebami lastnika in njegovim odnosom do narave. Najprej smo uredili samo manjši del in takrat je bil res samo atrijski. Tudi rastline so bile manjše, poudarek pa je bil predvsem na hiši in materialih. Pozneje se je vrt povečal še za enako površino in na koncu še za enkrat. Tako se je s prvotnih 80 kvadratnih metrov razširil na več kot 300. V drugi in tretji fazi smo sadili večje rastline in tako »ujeli« razvoj rastlin prve faze. Sajenje velikih rastlin ni več nikakršna zadrega, saj je njihova dostopnost z vstopom v Evropsko unijo precej preprosta.
»Skromna« zasaditev predvrta
Pri uporabi odraslih rastlin moramo upoštevati nekaj pomembnih izhodišč. Rastline imajo notranjo in zunanjo kakovost. Zunanjo lahko opazi tudi manj izurjeno oko. Rastlina je lepa na pogled, listi se svetijo, rast je pravilna. Notranja kakovost pa je sposobnost rastline, da preživi sajenje na stalno mesto v vrt in se pozneje tudi normalno razvija. Prepoznamo jo lahko samo posredno. Zato je pomembno, da vemo, v kakšnih razmerah je bila rastlina vzgojena. Kontrolirano ozračje rastlinjakov, kjer gojitelji v šotne substrate dodajajo vodo in hrano po natančno določni recepturi, ali rast rastline v milejšem podnebju, kot pozneje v našem vrtu, večinoma ne omogočajo uspešnega nadaljnjega razvoja posajene rastline. Poznavanje izvora rastline je pri delu z odraslimi rastlinami še toliko pomembnejše, saj je finančni vložek v posajene rastline velik. Zato so taki podvigi najbolj varni, če imajo izvajalci izkušnje in znanje, ki jih lahko dokažejo z referencami in garancijo na prijem rastlin.
Vrt se je povečal, rastline so zrasle.
Isti predvrt nekaj let pozneje
Visok bambus in zeleni borovci zakrivajo sosednjo hišo in dajejo vtis zrelega vrta.
Urediti vrt z odraslimi rastlinami je poseben izziv tako za izvajalca kot za lastnika. Tak vrt ima že ob nastanku značilnosti zrelega vrta, saj tako rekoč prenesemo odrasle rastline iz »narave«. Temu primerna je tudi oskrba vrta, s katero predvsem vzdržujemo urejenost. Na drugi strani pa vemo, da je vrt živa stvar, ki raste in se razvija. Spremljanje razvoja vrta od skromnih začetkov z manjšimi rastlinami do njegove zrele dobe pa je tudi poseben čar. Iz izkušenj lahko rečem, da je pristop k ureditvi odvisen predvsem od značaja naročnika in njegovega pogleda na vrt.
Visok bambus in zeleni borovci zakrivajo sosednjo hišo in dajejo vtis zrelega vrta.
Andrej Strgar, krajinski arhitekt
Fotografije: arhiv avtorja 2002–2006
