Ekonomske in prostorske prednosti vrstne gradnje stanovanjskih hiš so načrtovalci poznali in izkoriščali že na prelomu v 20. stoletje. Urbanistični modeli so z nekoliko zamude prihajali tudi k nam. Šlo je predvsem za gradnjo vrstnih hiš vzdolž cest. Pri preprostih zasnovah je bila to enovrstna poteza, ambicioznejše pa so vnesle nekaj dinamike z zamiki stanovanjskih enot. Kljub vsemu so bile glavne značilnosti vrtov vrstnih hiš v obeh primerih enake: deljenost vrtov na vhodni in bivalni del, ozkost in podolgovatost parcele, vizualna izpostavljenost.
Sodobni koncepti načrtovanja stanovanjskih sosesk ne obravnavajo soseske kot skupek objektov, temveč na podlagi dejavnosti. Tako cesta ni več glavna povezava, vzdolž katere se organizira vse življenje naselja, temveč je le eden izmed elementov z natančno določeno funkcijo. Tako poleg linijske razvrstitve nastajajo še druge oblike nizanja objektov: L, karejska in tudi organske oblike. Večjo svobodo oblike omogočata tudi razvoj gradbenih materialov in tehnologija gradnje. S takim oblikovanjem se ustvarjajo dinamični prostori. Menjava odprtega in zaprtega, ozkega in širokega ter drugih kontrastnih razmerij vnaša v prostor pestrost in zanimivost. Mešanje poljavnega in zasebnega prostora je precejšnje, kar je dobrodošlo za videz soseske in socialne povezave v njej. Stanovanjske soseske so tako navzven postale bolj enovite.
Na drugi strani pa je zasebnost znotraj soseske, torej med prebivalci, lahko močno okrnjena. Tako smo pri oblikovanju vrtov še vedno pred izzivom, kako najti pravo razmerje med zasebnostjo naročnika in odprtostjo do drugih v soseski. Oblike prostora, namenjenega vrtu, so zelo različne. Ob vrstnih hišah so bile navadno ozke in podolgovate, zdaj pa so lahko nepravilnih oblik ali celo organskih. Srečal sem se tudi že s konceptom, po katerem je bila meja med zasebnim vrtom in javno zelenico soseske tako rekoč neprepoznavna.
Vrt je obdan s sosednjimi vrtovi. Ko bodo urejeni, bodo sestavljali vizualno celoto.
Sodobna naselja so grajena na podlagi predvidevanj o sodobnem načinu življenja, kar odseva tudi v ureditvi vrta. Bivalni vrtovi so namenjeni predvsem bivanju, pridelovalna funkcija v smislu sadovnjakov in zelenjavnih vrtov se je skrčila na zeliščne vrtove v posodah in stebraste oblike sadnega drevja.
Prepletanje živih in neživih elementov ureditve vrta
Vrt, ki ga bom predstavil tokrat, je bil urejen v novi soseski na obrobju Ljubljane. Stanovanja so velikosti garsonjer do večsobnih družinskih enot. V naselju ni bilo zgrajenih velikih luksuznih stanovanj. Prevladujejo predvsem mlade družine.
Oblika pozidave je na pol karejska. Objekti obdajajo sredinski prostor, ki pa ni urejen kot trg ali večji park, temveč se kot povezovalni element pojavlja pešpot. Njena longitudinalna poteza prereže več karejev. Zamiki stavb ustvarjajo zožitve in razširitve ter s tem dinamiko v prostoru. Vrtovi pritličnih stanovanj so obrnjeni navznoter proti pešpoti. Ker jih obdaja L- ali U-objekt, so nekateri tudi trikotne oblike. S konico sežejo do poti, sicer pa so obdani s sosednjimi vrtovi.
Terasa je urejena po celotni širini stanovanja in je glavni bivalni del vrta.
Prepletanje živih in neživih elementov ureditve vrta
Tak je tudi obravnavani vrt. Značilnost vrtov v tem predelu soseske je, da imajo po celotni širini stanovanja – in s tem tudi vrta – urejeno veliko teraso. Ta je najpomembnejši bivalni del vrta. Preostali del je namenjen bolj opazovanju oziroma zasaditvi ali pa tudi zakrivanju pred pogledi. Da bi zagotovili zasebnost na terasi, sem predlagal postavitev korit z vertikalnim ogrodjem za popenjavke. Tako smo preprečili neposreden vizualni stik med sosedi.
Vrt se le v najožjem delu dotika sprehajalne poti.
Obodna zasaditev in prod kot nadomestilo trati (ob ureditvi)
Ker preostali del vrta skoraj v celoti obdajajo sosednji »nebivalni deli« vrtov, smo njihovo zasaditev izkoristili za zakrivanje pogledov s sprehajalne poti oziroma sosednjih objektov. Tako proti njim ni urejena stroga zaprta živa meja, temveč so vrtovi vizualno povezani. Zasaditev je obodna, prepletajo pa se neživi (skala, skulptura) in živi elementi (različne ogrodne rastline in »polnila« iz okrasnih trav). Zaradi majhnosti vrta sem trato nadomestil s prodom. Tako ni potrebe po vrtni kosilnici in s košnjo povezane zahteve po odstranjevanju odkosa ter hrambi kosilnice. Uredili smo še osvetlitev vrta, predvsem njegovih strukturnih elementov. Z osvetlitvijo postane vrt tudi ponoči zanimiv.
Osvetlitev daje vrtu mikavnost tudi ponoči.
Ureditev majhnih vrtov, ki so izpostavljeni pogledom drugih, je dober izziv. Z naročnikom je treba zalo natančno opredeliti njegove želje po zasebnosti in jih uresničiti glede na možnosti. Pri tem nam lahko zelo pomagajo ureditve sosednjih vrtov.
Andrej Strgar, krajinski arhitekt
Fotografije: arhiv avtorja 2007
Sodobni koncepti načrtovanja stanovanjskih sosesk ne obravnavajo soseske kot skupek objektov, temveč na podlagi dejavnosti. Tako cesta ni več glavna povezava, vzdolž katere se organizira vse življenje naselja, temveč je le eden izmed elementov z natančno določeno funkcijo. Tako poleg linijske razvrstitve nastajajo še druge oblike nizanja objektov: L, karejska in tudi organske oblike. Večjo svobodo oblike omogočata tudi razvoj gradbenih materialov in tehnologija gradnje. S takim oblikovanjem se ustvarjajo dinamični prostori. Menjava odprtega in zaprtega, ozkega in širokega ter drugih kontrastnih razmerij vnaša v prostor pestrost in zanimivost. Mešanje poljavnega in zasebnega prostora je precejšnje, kar je dobrodošlo za videz soseske in socialne povezave v njej. Stanovanjske soseske so tako navzven postale bolj enovite.
Na drugi strani pa je zasebnost znotraj soseske, torej med prebivalci, lahko močno okrnjena. Tako smo pri oblikovanju vrtov še vedno pred izzivom, kako najti pravo razmerje med zasebnostjo naročnika in odprtostjo do drugih v soseski. Oblike prostora, namenjenega vrtu, so zelo različne. Ob vrstnih hišah so bile navadno ozke in podolgovate, zdaj pa so lahko nepravilnih oblik ali celo organskih. Srečal sem se tudi že s konceptom, po katerem je bila meja med zasebnim vrtom in javno zelenico soseske tako rekoč neprepoznavna.
Vrt je obdan s sosednjimi vrtovi. Ko bodo urejeni, bodo sestavljali vizualno celoto.
Sodobna naselja so grajena na podlagi predvidevanj o sodobnem načinu življenja, kar odseva tudi v ureditvi vrta. Bivalni vrtovi so namenjeni predvsem bivanju, pridelovalna funkcija v smislu sadovnjakov in zelenjavnih vrtov se je skrčila na zeliščne vrtove v posodah in stebraste oblike sadnega drevja.
Prepletanje živih in neživih elementov ureditve vrta
Vrt, ki ga bom predstavil tokrat, je bil urejen v novi soseski na obrobju Ljubljane. Stanovanja so velikosti garsonjer do večsobnih družinskih enot. V naselju ni bilo zgrajenih velikih luksuznih stanovanj. Prevladujejo predvsem mlade družine.
Oblika pozidave je na pol karejska. Objekti obdajajo sredinski prostor, ki pa ni urejen kot trg ali večji park, temveč se kot povezovalni element pojavlja pešpot. Njena longitudinalna poteza prereže več karejev. Zamiki stavb ustvarjajo zožitve in razširitve ter s tem dinamiko v prostoru. Vrtovi pritličnih stanovanj so obrnjeni navznoter proti pešpoti. Ker jih obdaja L- ali U-objekt, so nekateri tudi trikotne oblike. S konico sežejo do poti, sicer pa so obdani s sosednjimi vrtovi.
Terasa je urejena po celotni širini stanovanja in je glavni bivalni del vrta.
Prepletanje živih in neživih elementov ureditve vrta
Tak je tudi obravnavani vrt. Značilnost vrtov v tem predelu soseske je, da imajo po celotni širini stanovanja – in s tem tudi vrta – urejeno veliko teraso. Ta je najpomembnejši bivalni del vrta. Preostali del je namenjen bolj opazovanju oziroma zasaditvi ali pa tudi zakrivanju pred pogledi. Da bi zagotovili zasebnost na terasi, sem predlagal postavitev korit z vertikalnim ogrodjem za popenjavke. Tako smo preprečili neposreden vizualni stik med sosedi.
Vrt se le v najožjem delu dotika sprehajalne poti.
Obodna zasaditev in prod kot nadomestilo trati (ob ureditvi)
Ker preostali del vrta skoraj v celoti obdajajo sosednji »nebivalni deli« vrtov, smo njihovo zasaditev izkoristili za zakrivanje pogledov s sprehajalne poti oziroma sosednjih objektov. Tako proti njim ni urejena stroga zaprta živa meja, temveč so vrtovi vizualno povezani. Zasaditev je obodna, prepletajo pa se neživi (skala, skulptura) in živi elementi (različne ogrodne rastline in »polnila« iz okrasnih trav). Zaradi majhnosti vrta sem trato nadomestil s prodom. Tako ni potrebe po vrtni kosilnici in s košnjo povezane zahteve po odstranjevanju odkosa ter hrambi kosilnice. Uredili smo še osvetlitev vrta, predvsem njegovih strukturnih elementov. Z osvetlitvijo postane vrt tudi ponoči zanimiv.
Osvetlitev daje vrtu mikavnost tudi ponoči.
Ureditev majhnih vrtov, ki so izpostavljeni pogledom drugih, je dober izziv. Z naročnikom je treba zalo natančno opredeliti njegove želje po zasebnosti in jih uresničiti glede na možnosti. Pri tem nam lahko zelo pomagajo ureditve sosednjih vrtov.
Andrej Strgar, krajinski arhitekt
Fotografije: arhiv avtorja 2007
