KOROZIJA BETONA
Za beton objektov, ki so pod vplivom vremena in agresivnih snovi iz okolja, obstaja nevarnost, da se na njem pojavijo korozijske poškodbe.
Osnova za nastanek korozijskih procesov je poroznost betona oziroma, natančneje, cementnega kamna, ki po eni strani dovoljuje vdor agresivnih snovi iz okolja v beton, po drugi strani pa pomenijo stene por veliko površino, ki je izredno primerna za kemijske procese med agresivnimi substancami, ki prodrejo v pore, in produkti hidratacije.
Strokovno vgrajen beton je alkalen, njegova pH-vrednost znaša okoli 12,5, zato beton s svojo alkalnostjo ščiti armaturo pred korozijo.
Armirani beton je v stalnem dotiku z zrakom, v porah betona pa je kalcijev hidroksid, ki reagira s kislimi plini iz atmosfere, na primer z ogljikovim dioksidom. Pri reakciji ogljikovega dioksida s kalcijevim hidroksidom nastaja kalcijev karbonat; proces se imenuje karbonatizacija. S karbonatizacijo se pH-vrednost betona znižuje in pri pH-vrednosti okoli 10 nastanejo ugodne razmere za korozijo armature. Ob prisotnosti soli ali kislin je korozija možna tudi pri višji pH-vrednosti. Poleg tega morata biti za korozijo armature izpolnjena še dva pogoja, to sta prisotnost kisika in vlage.
Armirani beton je v stalnem dotiku z zrakom, v porah betona pa je kalcijev hidroksid, ki reagira s kislimi plini iz atmosfere, na primer z ogljikovim dioksidom. Pri reakciji ogljikovega dioksida s kalcijevim hidroksidom nastaja kalcijev karbonat; proces se imenuje karbonatizacija. S karbonatizacijo se pH-vrednost betona znižuje in pri pH-vrednosti okoli 10 nastanejo ugodne razmere za korozijo armature. Ob prisotnosti soli ali kislin je korozija možna tudi pri višji pH-vrednosti. Poleg tega morata biti za korozijo armature izpolnjena še dva pogoja, to sta prisotnost kisika in vlage.
Rja ima večji volumen kot železo, zato se razvije velika sila, ki povzroči, da betonska površina popoka.
ZUNANJE BETONSKE POVRŠINE
Korozijo armature lahko preprečimo z dovolj debelim slojem prekrivnega betona, ki mora biti kar se da gost in brez mikrorazpok, ter z uporabo zaščitnih premazov.
Za tovrstno zaščito zunanjih betonskih površin se uporabljajo hidrofobne silikonske impregnacije in zaključni premazi.
Silikonske impregnacije se odlikujejo po odlični vodoodbojnosti. To je zelo pomembno, saj igra vlaga ključno vlogo tako pri navzemanju škodljivih snovi (plinov in soli) kot tudi pri samem procesu korozije. Silikonske impregnacije so odporne tudi proti zunanjim vplivom, kot so toplotne obremenitve, kemično agresivne snovi, mikroorganizmi in ultravijolični žarki.
Vendar pa pri uporabi silikonskih impregnacij ostanejo pore betona odprte, zato prehod vodne pare in plinov ni oviran.
Zaključni premazi so prav tako odporni proti navzemanju vode, vremenskim vplivom in svetlobi. V nasprotju s silikonskimi impregnacijami pa tvorijo površinski film, ki deluje tudi kot zapora za pline, torej tudi za ogljikov dioksid, ki je povzročitelj karbonatizacije.
Zaključni premazi so prav tako odporni proti navzemanju vode, vremenskim vplivom in svetlobi. V nasprotju s silikonskimi impregnacijami pa tvorijo površinski film, ki deluje tudi kot zapora za pline, torej tudi za ogljikov dioksid, ki je povzročitelj karbonatizacije.
NOTRANJE BETONSKE POVRŠINE
Kljub temu, da notranje talne betonske površine niso izpostavljene vplivom agresivnega okolja, se v zadnjih letih vse pogosteje barvajo, in sicer zaradi naslednjih vzrokov:
– preprečitev prašenja betona,
– lažje čiščenje tal,
– zaščita betona pred agresivnimi snovmi, kot so kisline, alkalije, topila in olja,
– dekoracija betona.
– preprečitev prašenja betona,
– lažje čiščenje tal,
– zaščita betona pred agresivnimi snovmi, kot so kisline, alkalije, topila in olja,
– dekoracija betona.
Za zaščito mehansko in kemijsko bolj obremenjenih talnih površin, na primer v laboratorijih, delavnicah in skladiščih, kjer vozijo lažji viličarji, so primerni dvokomponentni epoksi (SPEKTRA dvokomponentna epoksi barva za beton) in poliuretanski premazi. Te premaze odlikuje odlična mehanska in kemijska odpornost. Včasih se zanje zahteva tudi protidrsna izvedba (HELIPOKS EPH epoksi protidrsni premaz).
Hidrofobna silikonska impregnacija – pore betona ostanejo odprte.
V stanovanjskih zgradbah se danes pogosto barvajo talne površine v kurilnicah, shrambah, pralnicah, garažah … Čeprav so to površine v domačem okolju, zahtevajo zelo kakovostno barvo tako glede hitrega sušenja in trdote kot tudi glede odpornosti proti abraziji in kemikalijam (motorna olja, bencin, raztopina soli, kis …).
Za barvanje teh površin je na trgu veliko število enokomponentnih barv, tako topilnih na osnovi klorkavčuka (SPEKTRA barva za beton) in uretanskih alkidov, ki jih redčimo z ustreznim redčilom, kot tudi različnih okolju in zdravju prijaznih premazov na vodni osnovi, na primer akrilnih (SPEKTRA akrilna barva za beton), ki jih redčimo z vodo. Pomanjkljivost večine takšnih premazov je odpornost proti vroči gumi.
Da bi odpravili tudi to slabost, smo v Heliosu razvili SPEKTRA barvo za garažna tla. To je enokomponentna barva na vodni osnovi, ki je odporna tudi proti vroči gumi. To pomeni, da se na barvi ne poznajo sledi gume, pa tudi barva ne izgubi oprijema pri delovanju vročih, mokrih gum parkiranega vozila.
Za kakovostno zaščito betonskih površin so potrebni kakovostna priprava podlage, uporaba ustreznega premaza glede na zahtevane mehanske in kemijske obremenitve ter pravilen nanos premaza.
Barbara Ploštajner, univ. dipl. inž.
