Neprepustni zaščitni premazi se na splošno uporabljajo za obdelavo cementih estrihov s previsoko preostalo vlago v podlagi oziroma z višjo vlago, kot jo dovoljuje italijanski standard UNI 10329 (DIN 18365, op. prev.). Po tem standardu je namreč dovoljena največ 2-odstotna vrednost preostale vlage v podlagi pri polaganju zaključnih prožnih oblog in parketa.

Premazi so lahko učinkoviti pri zaščiti podlage s 4- do 5-odstotno preostalo vlago, odvisno od izdelka in proizvajalca, pripadajo pa različnim skupinam izdelkov:
a)    poliuretanski enokomponentni premazi na osnovi topil,
b)    dvo- ali trikomponentni epoksidni vodni premazi,
c)    poliuretanski enokomponentni premazi brez topil,
d)    epoksidni dvokomponentni premazi brez topil.

Vsi delujejo tako, da na površini estriha ustvarijo močno sprijemen in za vodo, deloma pa tudi za vodno paro, neprepusten film. Prepustnost za vodno paro je odvisna od vrste izdelka, njegovega oprijema s podlago, načina in predvsem debeline nanosa, ki je zelo pomembna.



V Priročniku za polaganje lesenih talnih oblog (Manuale per la posa di pavimenti di legno per uso civile, marec 2004) je napisano, da parna ovira – denimo polietilenska folija debeline najmanj 0,15 milimetra – omejuje prehod vodne pare, medtem ko parna zapora preprečuje prehod vodne pare. Najznačilnejše parne zapore so PVC-folije, bitumenske polimerne in sintetične membrane ustreznih debelin.



Že te razlike jasno kažejo pomen lastnosti, ki jih mora imeti neki izdelek. Neprepustne premaze sicer lahko prištevamo med parne ovire, vendar je treba njihovo učinkovitost oceniti za vsako uporabo posebej. Ob nanosu je treba upoštevati proizvajalčeva navodila glede debelin nanosa. Premazi so navadno učinkoviti, če jih pravilno nanašamo, a včasih se tudi po lakiranju parketa vidi valovita površina, kot da bi vlaga še vedno vdirala iz podlage. To je pogosto predvsem pri lepljenju lam parketa na neprepustni premaz.

Zakaj torej nastane valovita površina, čeprav je bil premaz dobro nanesen, debelina nanosa ustrezna in bi moral premaz zagotoviti neprepustnost podlage? Vzrokov je lahko več, včasih se med seboj prepletajo, opisali pa bomo vsakega posebej.

1.    Sestava premaza

Nekateri premazi vsebujejo topila in so pogosto pred uporabo še razredčeni, da se pospeši prodiranje v estrih. Topilo zmanjša debelino aktivne snovi (smole), kot da bi se na površino nanesel nerazredčen izdelek, zaradi česar se stanjša debelina neprepustnega filma.

Isto topilo mora izhlapeti, tudi po strditvi premaza in med izhlapevanjem pa deluje na hrbtno stran lesa. Topila delujejo na les z razteznim učinkom, čeprav je ta manjši kot pri vodi. Da bi omejili ali preprečili ta učinek, je treba parket polagati šele potem, ko je topilo popolnoma izhlapelo, ali pa uporabiti premaz brez topil.

2.    Vrsta lepila

Sestava lepila igra zelo pomembno vlogo. Podlaga, obdelana z neprepustnimi premazi, ni vpojna ne samo za vodo, ampak tudi za topila na splošno. Če lepilo vsebuje topila, bo to v lesu povzročilo nabrekanje oziroma valovito površino. Vidna bo razlika pri uporabi lepil z učinkovitejšimi topili oziroma lepil z večjo vsebnostjo topil. Poleg tega bodo lepila z daljšim časom strjevanja v primerjavi s hitrosušečimi in hitrovezočimi lepili laže dovolila gibanje oziroma delovanje lesa. Ta pojav se bo torej kazal močneje v času nizkih temperatur kot poleti, ker bo čas strjevanja lepil daljši.

3.    Klimatske razmere 

Še en pomemben vzrok je temperaturna razlika med podlago in zrakom v prostoru. Neprepustno obdelan estrih se obnaša kot nevpojna steklena površina, na kateri se, če je temperatura podlage nižja od temperature zraka v prostoru, kondenzira atmosferska vlažnost oziroma koncentrira višja zračna vlaga od tiste v prostoru. Če je hrbtna stran parketa torej izpostavljena večji vlagi kot lice parketa, so napake lesa jasna posledica. To je še posebno opazno, ko je parket položen na hladne, neizolirane podlage, denimo nepodkleten prostor ali spodnji neogrevan prostor.
 

4.    Vdor zunanje vlage

Ne smemo pozabiti tudi, da neprepustni premazi delujejo proti preostali vlagi v podlagi, ki se bo sčasoma zmanjšala. Gre za vlago v estrihu, ki se ni dovolj časa sušil. Nikakor pa neprepustni premazi ne delujejo tako učinkovito proti stalnemu vdoru vlage iz podlage, denimo pri podlagah, ki so neposredno na nepodkletenem mestu brez parne zapore, ali pri podlagah, pri katerih lahko zaradi predvidljivih toplotnih razlik nastaja kondenz.



Armando Papini
Il Posatore, št. 64, marec 2007, str. 62–63