Splošno
Standard EN 14342:2005 Wood flooring – Characteristics, evaluation of conformity and marking je izdelal tehnični odbor Evropskega komiteja za standardizacijo CEN/TC 175 Okrogli in žagani les. Slovenski inštitut za standardizacijo ga je kot SIST EN 14342:2005 Lesene talne obloge – Lastnosti, ovrednotenje skladnosti in označevanje sprejel oziroma objavil 1. septembra 2005. Standard je sprejet s tako imenovano metodo platnice, kar pomeni, da je preveden le naslov, tekst pa je uradno na voljo v angleškem, nemškem oziroma francoskem jeziku.Standard določa lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati lesene talne obloge kot gradbeni proizvod, torej je tako imenovani harmonizirani standard, ki omogoča označevanje z oznako CE (več o tem lahko preberete v članku Zakonodaja za gradbene proizvode in harmonizirani standardi za talne obloge, 1. del v prejšnji številki revije Korak). Standard je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (OJ EU) 14. decembra 2005, označevanje se je lahko začelo 1. marca 2006, obvezno pa bo postalo 1. marca 2007. Obvezna uporaba standarda po koncu prehodnega obdobja je bila pravkar objavljena tudi v slovenskem uradnem listu (UL RS št. 97 z dne 19. 9. 2006) – najnovejše dopolnilo seznama harmoniziranih standardov najdete na straneh 10070 – 10081. Kljub kasnejši objavi sta datuma možne in obvezne uporabe standarda ostala ista.
Vrste proizvodov
Standard obravnava vse vrste lesenih talnih oblog za notranjo uporabo – sem sodijo obloge iz masivnega lesa (ladijski pod, lesni tlakovci), parketne obloge in obloge iz lesenega furnirja. Vsak od teh proizvodov ima svoj standard, v katerem so navedene specifične zahteve, na primer vrsta lesa, videz, dovoljena vsebnost vlage, dopustna dimenzijska odstopanja in podobno. Tako imamo za posamezne vrste oblog standarde SIST EN 13226 (Masivni parket s peresi in utori), SIST EN 13227 (Lamelirani parket), SIST EN 13228 (Masivni elementi s sistemom spajanja), SIST EN 13488 (Mozaični parket), SIST EN 13489 (Večslojni parketni elementi), SIST EN 13990 (Ladijski pod iz lesa iglavcev), SIST EN 13926 (Masivne plošče iz lesa listavcev) in SIST EN 14354 (Leseni furnir za talne obloge). Ti standardi so v osnovi prostovoljni, obvezni postanejo šele, ko so navedeni v standardu za gradbeni proizvod, to je v obravnavanem standardu za lesene talne obloge. Vidimo torej, da parket sam ni gradbeni proizvod, to postane šele kot talna obloga, ko lahko ocenimo njegovo obnašanje kot dela objekta.Zahtevane lastnosti
Pri potrjevanju skladnosti proizvoda moramo preverjati le tiste lastnosti, ki vplivajo na bistvene lastnosti objekta. Gre za lastnosti, povezane z varnostjo pred požarom, sproščanjem nevarnih snovi, varnostjo pri uporabi ter toplotno izolativnostjo. Obvezne lastnosti so prikazane v preglednici ZA.1 v dodatku ZA, sem pa sodijo:– odziv na ogenj (potrebna je klasifikacija obloge po SIST EN 13501-1 v razrede A1fl–Ffl),
– sproščanje formaldehida,
– vsebnost pentaklorfenola,
– natezna trdnost (ne velja za furnirne obloge),
– drsnost,
– toplotna prehodnost,
– trajnost.
Načini kontrole bistvenih lastnosti so navedeni v točkah od 5.1 do 5.6 standarda:
- za proizvode s predpisano gostoto lesa in minimalno debelino se lahko razred odziva na ogenj določi brez preiskav, za preostale je treba opraviti preiskave po ustreznih standardih;
- za določitev razreda sproščanja formaldehida je treba opraviti začetni preskus tipa proizvoda po ENV 717-1, pri čemer upoštevamo, da nezaščiten les brez lepil oziroma površinske obdelave ne vsebuje formaldehida;
- parket in lesne obloge navadno vsebujejo manj kot 5 ppm pentaklorfenola (PCP). Če obloga vsebuje PCP (denimo v zaščitnem sredstvu za les), je treba količino preveriti po standardih, ki veljajo v državi, kjer bo obloga vgrajena. Če je vsebnost večja od 5 ppm, je treba to zapisati v oznako;
- natezno trdnost obloge je treba, kadar je to potrebno, določiti po standardu EN 1533;
- če obstaja zakonska zahteva, je treba podati koeficient drsnosti, ki ga določimo s preiskavo po EN 1339, aneks J (preiskava z nihalom – pendulum test);
- če je zahtevano, se za preračun toplotne prehodnosti, na primer pri talnem gretju, upoštevajo vrednosti koeficientov toplotne prehodnosti iz preglednice 2 (povzeta po EN 12524). Za večslojne obloge se vrednosti seštevajo.
Sistemi potrjevanja skladnosti
Predpisana sta dva sistema potrjevanja skladnosti:- sistem 3: za obloge z višjo zahtevnostjo glede odziva na ogenj (razredi A1fl–Efl) ter za obloge, ki vsebujejo nevarne snovi;
- sistem 4: za obloge razredov Cfl–Dfl, pri katerih preiskava odziva na ogenj ni predpisana, ter za razred Ffl.
Za oba sistema so navedene naloge, ki jih morata opraviti proizvajalec oziroma priglašeni organ: pri sistemu 3 mora proizvajalec izvajati notranjo kontrolo proizvodnje, ki zajema vse zahtevane lastnosti, način zagotavljanja ustreznosti pa je posreden – ne smeta se spreminjati sestava oziroma proizvodni postopek. Proizvajalec sam lahko izvede tudi začetni preskus vrste proizvoda za določitev natezne trdnosti, drsnosti, toplotne prehodnosti in trajnosti. Priglašeni organ pa mora opraviti preskus odziva na ogenj in določiti količino sproščenega formaldehida oziroma vsebnost pentaklorfenola. V sistemu 4 lahko vse začetne preskuse vrste proizvoda opravi proizvajalec.
mag. Jelena Srpčič, univ. dipl. inž. grad.
Zavod za gradbeništvo Slovenije
Označevanje z oznako CE
Po opravljenih predpisanih postopkih potrjevanja skladnosti lahko proizvajalec izda EC izjavo o skladnosti z vsemi podatki, ki jih zahteva standard, nato pa svoj proizvod označi z oznako CE. Ta je lahko na samem proizvodu, na nalepki, embalaži ali spremljajoči tehnični dokumentaciji. Ob oznaki morajo biti navedeni vsi podatki o proizvodu (proizvajalec, leto označitve, številka standarda, s katerim je proizvod skladen, opis proizvoda – ime, material, dimenzije, namen uporabe), predvsem pa morajo biti navedene bistvene lastnosti: razred odziva na ogenj, sproščanje formaldehida in vsebnost pentaklorfenola, natezna trdnost, drsnost, toplotna prehodnost in trajnost. Za značilnosti, ki niso zahtevane, je možna tudi oznaka NPD (»no performance determined« – značilnost ni določena).Sklep
S sprejetjem standarda za lesene talne obloge prihaja pri dokazovanju ustreznosti proizvodov do precejšnjih sprememb. Ni namreč več dovolj dokazovati le ustreznosti samega parketa, na primer da je razvrščen v izbrani razred glede napak na zgornji površini, ampak je treba preverjati tudi sproščanje nevarnih snovi iz lepila oziroma površinske zaščite. Zaščita ima pomembno vlogo tudi pri določanju odziva na ogenj in pri oceni drsnosti. Pri vgrajenem talnem gretju je pomembna toplotna prehodnost obloge, ki pa je za les razmeroma nizka.mag. Jelena Srpčič, univ. dipl. inž. grad.
Zavod za gradbeništvo Slovenije
