Pomembna lastnost tekstilnih talnih oblog je hitrost zamazanja, ki glede na vrsto vlaken raste tako: volna < poliamid < poliester < poliakril. Stopnja zamazanosti preprog se meri po spremembi videza površine talne obloge oziroma njene barve, in sicer s kolorimetrijskimi metodami. Tako je pri volnenih preprogah ugotovljena kar petkrat manjša sprememba barve kot pri akrilnih. Z volnene preproge je mogoče s pranjem odstraniti do 70 odstotkov umazanije, pri poliamidnih in njegovih mešanicah do 40, pri poliestrnih do 30, pri akrilnih pa le do 20 odstotkov umazanije.
Za ugotavljanje stopnje zamazanosti se torej uporabljajo različne metode, ki pa jih ni priporočljivo primerjati z vizualno oceno, saj dobimo drugačne rezultate. Ta neusklajenost je posledica odvisnosti stopnje zamazanosti od optičnih lastnosti vlaken, konstrukcije preje in barve opazovanega vzorca obloge.
Stopnja zamazanja vlaken je odvisna od njihovih fizikalnih in morfoloških lastnosti ter njihove strukture. Tako se stopnja zamazanja veča s hidrofobnostjo vlaken, elektrostatičnim nabojem, številom vdolbinic, brazd, razpok in luknjic, s pilingom in hrapavostjo površine vlaken. Na drugi strani stopnjo zamazanosti znižujejo hidrofilna narava vlaken, večja vsebnost vlage in gladkejša površina vlaken.
Na stopnjo zamazanosti lahko delujejo atmosferski vplivi, na primer če je temperatura talne obloge nižja od temperature zraka (bližina radiatorjev), bo umazanija padala na talno oblogo zaradi večje energije molekul v zraku.
V nadaljevanju sta prikazana ustrezen standard in metoda preskušanja lastnosti zamazanja in vzdrževanja preprog.
| Slovenski naslov | SIST | EN | Angleški naslov |
| Tekstilne talne obloge – ocenitev impregnacij iglanih talnih oblog s preskusom zamazanja | SIST EN 1269: 1999 | EN 1269: 1997 | Textile floor coverings – assessment of impregnations in needled floor coverings by means of a soiling test |
| Preskušanje temelji na nanašanju umetne umazanije na površino vzorcev, ki se hkrati preskušajo s stolom na kolescih (kot predpisuje SIST EN 985:1999; metoda A) ali na aparatu Tetrapod Walker (metoda B). Po čiščenju z vakuumskim sesalnikom se določa stopnja spremembe barve s sivo lestvico glede na originalni vzorec. | |||
Za čiščenje talnih oblog je treba uporabljati pralna sredstva, ki ne bodo povečevala možnosti za zamazanje. Kar zadeva čiščenje, poznamo štiri glavne postopke: suho čiščenje, čiščenje s paro, čiščenje s peno in mokro čiščenje. Lahko jih dopolnimo z drugimi tehnikami, na primer s predhodnim čiščenjem, kemikalijami, grabljenjem lasu …
V preglednici št. 1 so navedeni nekateri tipi madežev in primerna čistilna sredstva.
Preglednica št. 1: Ustrezna čistilna sredstva za posamezne tipe madeže
| TIP MADEŽA | USTREZNO ČISTILNO SREDSTVO IN OBDELAVA |
| Alkohol | Takoj izprati s toplo vodo. |
| Barva | Sveži madeži – bencin in terpentinsko olje Nitro barva – aceton Stari madeži – pasta iz magnezija in bencin, posušimo, skrtačimo. Zelo trdovratni madeži – metilklorid, nato mešanica etra in terpentinskega olja |
| Beljak | Sveži madeži – mrzla voda Drugi – razredčen amoniak Nikoli ne čistimo z vročo vodo. |
| Kava | Sveži madeži – topla voda in morebiti dodatek pralnega praška Stari madeži – omočimo z glicerolom, nato obdelamo s toplo vodo in 3-odstotnim H2O2. Volna – pralni prašek |
| Kri | Sveži madeži – mrzla voda (zaradi beljakovin ne uporabljamo vroče vode), amoniak, nato mrzla voda Stari madeži – solna raztopina ali 5-odstotni kalijev hidrogen ali 3-odstotni H2O2 , nato obdelamo z mrzlo vodo in izperemo. |
| Maščoba | Debela tkanina – čistilna pasta, posušimo, skrtačimo. |
| Med | Mehansko odstranimo zgornjo plast. Omočimo s toplo vodo in pralnim praškom, izperemo. |
| Pivo | Topla voda in morebiti pralni prašek Trdovratni madež – glicerol, nato topla voda Volna – glicerol, nato topla voda |
| Sadje in sadni sokovi | Sveži madeži – topla voda, morebiti pralni prašek, izperemo. Stari madeži – citronska kislina, nato topla voda Volna, PVC, acetat – razredčen amoniak in 3-odstotni H2O2 |
| Urin | Sveži madeži – topla voda, morebiti pralni prašek, izperemo. Stari madeži – citronska kislina, nato dobro izperemo. |
Viri:
Urša Stankovi Elesini: Tekstilne talne obloge, vrste, preskušanje in standardizacija, Naravoslovnotehnična fakulteta, Ljubljana, 2001
Sonja Šoštar Turk, Sabina Fijan: Nega tekstilij in oblačil: skripta, Univerza v Mariboru, fakulteta za strojništvo, 2000
Dimitrije Stanković: Vrste in vzdrževanje preprog, Delo & Dom, št. 11, letnik VIII, 15. marec 2000
Maja Jug Hartman: Poznavanje tekstilij, 2. del – Tekstilnotehnološki postopki, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996
