PODROBNE INFORMACIJE O PODLAGI, KI SE OBLAGA
Talno ogrevanje je od začetnih sistemov, ki so temeljili na uporabi naravnih termalnih virov vode in so jih poznali že v antiki, v zadnjem času spet pridobilo veljavo. Današnji tehnološki sistemi talnega ogrevanja zagotavljajo enega od najprijetnejših načinov ogrevanja.
Seveda vsaka izvedba talnega ogrevanja zahteva smernice za ustrezne projektne rešitve ter koordinacijo pri sami izvedbi sistema ogrevanja, estriha in različnih vrst zaključnih talnih oblog.
V okviru izbrane izvedbe talne konstrukcije imajo strokovne smernice in standardizirana pravila odločilen pomen. Le tako lahko dosežemo optimalno in dolgoročno uporabnost sistema talnega ogrevanja brez škodljivih posledic.
ZAHTEVE GLEDE KAKOVOSTI PODLAGE
V praksi se danes srečujemo z različnimi talnimi konstrukcijami, ki imajo vgrajeno ogrevanje. Med najpogostejšimi so cementni, anhidritni (kalcijsulfatni) in suhomontažni estrihi. Poleg električnega talnega ogrevanja se najpogosteje uporabljajo različni sistemi toplovodnega ogrevanja.
Ustrezne tehnološke smernice z rešitvami morajo biti dane že v projektni dokumentaciji. V nadaljnjem koraku pa je izredno pomembna koordinacija pri sami izvedbi del.
Preskus merjenja preostanka vlage v estrihu (najvišje predpisane vrednosti preostanka vlage, izmerjene po karbidni oziroma CM-metodi, so v cementnih estrihih manj kot 1,8 CM odstotka, pri anhidritnih pa manj kot 0,3 CM odstotka) je pogosto nemogoč zaradi nevarnosti poškodbe instalacij. To še posebno velja, ko je talno ogrevanje izvedeno v tankoslojnem estrihu oziroma debeloslojni izravnalni masi. Da bi izvajalcem zaključnih talnih oblog na splošno in tudi v takih primerih zagotovili zanesljivo izvedbo, so izdelane tehnološke smernice za polaganje talnih oblog na ogrevane talne konstrukcije.
Ob upoštevanju omenjenih smernic mora izvajalec instalacijskih del opraviti poskusni zagon talnega ogrevanja in izvajalcu zaključne obloge predati podpisan protokol o poskusnem zagonu.
Protokol mora vsebovati naslednje podatke:
– ustrezna starost estriha – vsaj 21 dni (če ni izdelan s posebnimi hidravličnimi vezivi, ki zagotavljajo njegovo hitrejšo osušitev in vezanje), preden se začne poskusni zagon talnega ogrevanja, ki ga opravi izvajalec instalacije;
– pred poskusnim zagonom je treba ugotoviti izhodiščno temperaturo estriha; ta se potem vsak dan povišuje za 5 stopinj Celzija do najvišje predvidene temperature talnega ogrevanja, kot bo delovalo tudi v praksi;
– pri najvišji predvideni temperaturi mora talno ogrevanje nepretrgoma delovati najmanj en dan za vsak centimeter debeline estriha (na primer za 5 centimetrov debel estrih vsaj 5 dni), pri čemer vsak dodatni dan še poveča zanesljivost izvedbe zaključne talne obloge; pri tem mora biti zagotovljeno stalno zračenje prostorov brez prepiha;
– po delovanju talnega ogrevanja pri najvišji predvideni temperaturi se lahko začne postopno dnevno ohlajevanje za 5 do 10 stopinj Celzija, dokler se ne doseže površinska temperatura estriha od 15 do 18 stopinj.
– ustrezna starost estriha – vsaj 21 dni (če ni izdelan s posebnimi hidravličnimi vezivi, ki zagotavljajo njegovo hitrejšo osušitev in vezanje), preden se začne poskusni zagon talnega ogrevanja, ki ga opravi izvajalec instalacije;
– pred poskusnim zagonom je treba ugotoviti izhodiščno temperaturo estriha; ta se potem vsak dan povišuje za 5 stopinj Celzija do najvišje predvidene temperature talnega ogrevanja, kot bo delovalo tudi v praksi;
– pri najvišji predvideni temperaturi mora talno ogrevanje nepretrgoma delovati najmanj en dan za vsak centimeter debeline estriha (na primer za 5 centimetrov debel estrih vsaj 5 dni), pri čemer vsak dodatni dan še poveča zanesljivost izvedbe zaključne talne obloge; pri tem mora biti zagotovljeno stalno zračenje prostorov brez prepiha;
– po delovanju talnega ogrevanja pri najvišji predvideni temperaturi se lahko začne postopno dnevno ohlajevanje za 5 do 10 stopinj Celzija, dokler se ne doseže površinska temperatura estriha od 15 do 18 stopinj.
Po opravljenem poskusnem zagonu talnega ogrevanja, ki naj v času nadgradnje deluje pri temperaturi približno 18 stopinj Celzija, se lahko začneta morebitno potrebno izravnavanje estriha (bodimo pozorni na ustreznost uporabe izravnalnih mas na podlage s talnim ogrevanjem) in zaključno polaganje (lepljenje) talnih oblog iz ploščic in/ali izdelkov iz kamna, ki morajo prav tako ustrezati zahtevam primernosti za talno ogrevanje.
Enake temperaturne pogoje, kot so predpisani pri polaganju, moramo upoštevati še najmanj 3 dni, da se dosežejo optimalna sprijemljivost in vezanje lepila na podlago ter končna trdnost.
PRIPRAVA PODLAGE
Vse možne preostanke prahu, slabo sprijetih delcev, cementne skorjice, maščob, olj, tesnilnih kitov, barv, lakov, starih (temeljnih) premazov, mas in lepil ter druge tujke, ki bi lahko zmanjševali oprijem z ustreznimi pripomočki, povsem odstranimo.
Anhidritne (kalcijsulfatne) estrihe moramo predhodno površinsko obrusiti in obdelati z ustreznim temeljnim premazom.
Posebno pozornost (poleg že navedenih v tehnoloških smernicah za posamezne vrste tlakov) je treba nameniti tudi nekaterim pomislekom, ki izhajajo iz uporabe prostora, v katerem je talno ogrevanje predvideno oziroma izvedeno.
To so:
– klimatska odstopanja med zimskim ciklusom ogrevanja in poletnimi razmerami;
– občasna uporabnost ter s tem povezani temperaturni in klimatski »šoki« predvsem pozimi;
– prekrivanje zaključne talne obloge z dekorativnimi preprogami.
– klimatska odstopanja med zimskim ciklusom ogrevanja in poletnimi razmerami;
– občasna uporabnost ter s tem povezani temperaturni in klimatski »šoki« predvsem pozimi;
– prekrivanje zaključne talne obloge z dekorativnimi preprogami.
Andraž Nedog, univ. dipl. inž. grad.
