Eden poglavitnejših dejavnikov prijetnega počutja doma in na delovnem mestu je zvok. Ko zvok doseže raven, ki moti poslušalca, ga imenujemo hrup. Hrup je zelo subjektiven pojav, saj je za nekoga poslušanje glasne glasbe prijetno, za drugega spet moteče. Vsekakor pa se želimo pred neprijetnim hrupom zavarovati.
Zvok
Zvok je mehanično valovanje s frekvenco, ki jo človeško uho lahko zazna (od 20 do 20.000 hercev). Jakost zvoka (L) merimo v decibelih (dB). Uho je najbolj občutljivo za frekvence med 2.000 in 3.000 herci, kjer je prag slišnosti najnižji in znaša –5 decibelov. Povprečno uho zazna višje in nižje frekvence šele pri večji jakosti. Jakost zvoka pri običajnem pogovoru je od 50 do 70 decibelov v frekvenčnem območju od 100 do 10.000 hercev. Uho zaznava zvok od praga slišnosti do praga bolečine, ki je pri večini ljudi pri 130 decibelih in ga lahko ponazorimo s hrupom reakcijskega motorja na razdalji 10 metrov (preglednica št. 1). Hrup slabo vpliva na človeka. Pri manjših jakostih zmanjšuje zbranost pri delu in otežuje komunikacijo, večje jakosti pa lahko povzročijo tudi trajne okvare sluha. Zato se moramo pred hrupom zavarovati.
Preglednica št. 1: Jakost zvoka glede na vir
| Vir zvoka | Jakost zvoka L (dB) |
| slušni prag | 0 |
| šelestenje listja | 10 |
| šepetanje | 20 |
| tiktakanje ure | 30 |
| umirjeno govorjenje | 40 |
| avto | 50 |
| običajen pogovor | 60 |
| prometna cesta | 70 |
| avtobus | 80 |
| ekspresni vlak | 90 |
| strojna delavnica | 100 |
| pnevmatsko kladivo | 110 |
| reakcijski motor | 120 |
| prag bolečine | 130 |
Dušenje zvoka – zmanjšanje hrupa
V stavbah zvok potuje po zraku ali prek elementov stavbe. Razmerje med jakostjo zvoka zunaj prostora in v prostoru je dušenje zvoka. Jakost zvoka je mogoče zmanjšati (dušenje zvoka) z absorpcijo, odbojem ali kombinacijo obojega, kar je najpogostejši mehanizem pri predelnih stenah. Pri tlakih zmanjšamo jakost zvoka že pri viru, tako da pod pohodni sloj vgradimo zvočnoizolacijski material, ki preprečuje prenašanje udarnega zvoka na druge dele konstrukcije.
Pri plavajočih podih mora toplotna oziroma zvočna izolacija ustrezati dvema izključujočima se meriloma. Mehkejši in elastični materiali so sicer dobri zvočni izolatorji, vendar je nevarnost posedanja in poškodb tlaka prevelika. Trdi in neelastični materiali pa zagotavljajo potrebno trdnost tlaka, vendar zvoka ne dušijo dovolj. Plošče iz kamene volne Tervol še ustrezajo obema meriloma, kar je razvidno iz dinamičnih togosti, ki morajo biti v območju od 15 do 45 MN/m3 (preglednica št. 2).
Preglednica št. 2: Dinamična togost plošč iz kamene volne Tervol
| Najmanjša debelina po obremenitvi (mm) | Tervol TP | Tervol TP-S | Tervol TP-ST |
| 15 | 30 | / | / |
| 17 | / | 40 | / |
| 20 | 25 | 35 | 40 |
| 25 | 20 | 30 | / |
| 30 | 19 | 30 | 35 |
| 35 | 18 | 30 | / |
| 40 | 17 | 30 | 30 |
| 45 | 16 | 30 | / |
| 50 | 15 | 30 | / |
Za zmanjševanje prenosa udarnega zvoka prek klasično armiranih cementnih estrihov je najprimernejši Tervol TP. Stik estriha in stene je treba ločiti z dilatacijsko lamelo Tervol DL, ki preprečuje prenos zvoka prek estriha na obodne stene. Ovrednoteno izboljšanje pred udarnim zvokom za toplotno- in zvočnoizolacijske plošče Tervol TP 25/20 debeline 2,5 centimetra znaša ΔLw = 27 dB, ovrednotena raven udarnega zvoka pa L'nw = 48 dB, kar je več kot dovolj za stanovanjske stavbe in poslovne prostore. Pri bolj obremenjenih tlakih uporabimo Tervol TP-S, Tervol TP-ST pa je primeren predvsem za suhomontažne estrihe.
Dodatne informacije o toplotnih in zvočnih izolacijah iz kamene volne Tervol so dosegljive na naslednjih naslovih in številkah:
Termo, d. d., Trata 32, 4220 Škofja Loka
Spletna stran: http://www.termo.si
E-pošta: #EM#737767776b736769626c4a7f697f63603e627b#EM#
Telefon: 04/51 14 105
Faks: 04/51 14 108
Tadej Gruden, univ. dipl. inž. grad.
