V svetu je skupno približno 800 milijonov oljk. 0d tega približno 650 milijonov rodnih dreves. Skupni pridelek niha med 1700 tisoč do 2200 tisoč tonami olja letno. Večino dreves in proizvodnje krijejo dežele Sredozemskega morja (Španija, ltalija, Grčija, Portugalska, Tunis, Alžir, Maroko, Turčija).

Oljka se je po odkritju Amerike razširila tudi v ZDA - Kalifornijo, Mehiko, Čile, Argentino, Urugvaj in Peru. Z italijanskimi izseljenci pa je prišla tudi v Avstralijo. Kar 88% oljčnega olja pridelajo Španija, ltalija, Grčija, Tunis in Turčija. Zadnja leta se širi tudi v druge države: Japonska, Kitajska, Indija, Južna Koreja".
Pomembnost oljčnega olja v prehrani in terapevtske lastnosti oljke in njenih proizvodov (listi, plodovi, lubje) je poudarjal že Hipokrat, oče medicine, ki prisega na oljčno olje: žlička oljčnega olja zjutraj krepi organizem. Rimljani pa so imeli vse, ki so uživali živalske maščobe za barbare.

Športniki so si vtirali oljčno olje v kožo, da bi bile mišice bolj prožne. Straogrški olimpijski zmagovalci so dobili krone iz oljčnih vej. Da je oljka imela pomembno vlogo je razvidno tudi iz tega, da so jo (Plinij) že pred našim štetjem podrobno opisali in omenjajo 15 sort.

Na Brionih v Istri pa še vedno živi oljka iz 3. stoletja. Po ogljikovi analizi srednjih vrednosti so dognali njeno starost: 1613 let. Pomladanska nevihta leta 1984 jo je hudo poškodovala. Toda trdoživa oljka zeleni naprej!
 

« Nazaj