Matej Zoran, Ljubljana sprašuje:
Ob hiši smo pred tednom postavili teraso - kovinsko ogrodje, privijačena lesena macesnova podkonstrukcija, obložena z deskami iz slovenskega macesna. Zaradi daljše obstojnosti lesa, v izogib plesni in drugim nevšečnostim, bi rad les impregniral.
Ob hiši smo pred tednom postavili teraso - kovinsko ogrodje, privijačena lesena macesnova podkonstrukcija, obložena z deskami iz slovenskega macesna. Zaradi daljše obstojnosti lesa, v izogib plesni in drugim nevšečnostim, bi rad les impregniral.
Marko Petrič odgovarja:
Vprašanje presega ožje področje površinske obdelave lesa in se nanaša na zaščito lesa pred biotskimi dejavniki razkroja. Kljub temu lahko odgovorim, saj sem se s tematiko ukvarjal. Če pa boste želeli podrobnejše informacije, se prosim obrnite na prof. dr. Franca Pohlevna (#EM#6673636d672b766860656f7d69634e6d763f677d7d387a7d366a73#EM#, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo).
Na podobna vprašanja je, brez ogleda objekta, težko natančno odgovoriti. Tako npr. ne morem vedeti, ali so sive pike, ki jih omenjate res plesen ali gre za kaj drugega (dva dni po dežju in en teden po vgradnji se mi zdi za viden pojav plesni precej kratek čas). Če želite preprečiti okužbo lesa z glivami (bojite se plesni, ki pa niso nevarne, saj povzročajo le barvne spremembe, tako kot tudi glive modrivke, bistveno nevarnejše so glive, prave razkrojevalke lesa, ki povzročajo njegov razkroj in na koncu tudi zmanjšanje konstrukcijske trdnosti objekta), morate najprej zagotoviti, da padavinska voda z objekta čim lažje odteka in da ne zastaja v različnih kotih, med špranjami, ipd. S konstrukcijskimi rešitvami mora biti zagotovljeno dobro sušenje, npr. reže med deskami, s katerimi je obložena terasa. Deske se ne smejo popolnoma stikati. Problem pri predhodno neimpregniranem lesu (kot je tudi v vašem primeru) pa bi lahko predstavljala mesta vijačenja.
Če želite zmanjšati tveganje za glivne okužbe in se vam zdi, da konstrukcijski ukrepi ne zadostujejo, lahko les impregnirate s kemičnim zaščitnim sredstvom. Najbolje bi bilo, če bi bili vsi elementi terase impregnirani že pred vgradnjo. Ker v vašem primeru najbrž ni bilo tako in terase verjetno ne boste razstavili, da bi izvedli impregnacijo (npr. z namakanjem ali pri specializiranem izvajalcu vakuumsko-tlačne impregnacije), vam preostane le površinska zaščita z nanašanjem sredstva s čopičem. To morate izvesti čim bolj temeljito, tudi na težje dosegljivih mestih, po navodilih proizvajalca sredstva.
Katero sredstvo izbrati? Najbolje bi bilo, da izberete sredstvo, ki je odporno proti izpiranju in se veže na les. V tem primeru preverite ali so vijaki odporni proti koroziji, katere verjetnost se zaradi zaščitnega sredstva v lesu lahko poveča. V Sloveniji taka sredstva izdeluje Silvaprodukt, d. o. o. Ljubljana. Večina drugih sredstev za zaščito lesa, ki jih dobite pri specializiranih prodajalcih barv in lakov ali v trgovinah s tehničnim in gradbenim materialom pa je podvrženih izpiranju, zato moramo na les po impregnaciji nanesti še sloj(e) lazure. Če se boste odločili za sistem »impregnacija in lazura«, izberite vsaj delno prepusten premaz (tankoslojne ali srednjeslojne lazure), da se bo les pod premaznim sistemom lahko sušil skozi sloj filma lazure in ne bo prihajalo do kopičenja vlage v lesu pod lakirano površino. Obstaja pa tudi možnost izbire premaznega sredstva, ki biocide že vsebuje in v tem primeru ni potrebe po predhodni impregnaciji lesa, vendar menim, da boste tako dosegli slabšo zaščito kot v prej opisanem primeru, zato tega ne priporočam.
Naj poudarim še naslednje: primerno zračen in po možnosti pred direktnimi padavinami zaščiten izdelek iz macesnovega lesa (kar je odvisno tudi od rastišča macesnov) bi v naših vremenskih razmerah moral imeti kar dobro trajnost. Seveda bo prišlo pri nezaščitenem in nepremazanem lesu do posivitve, pojavijo se lahko tudi manjše razpoke, ipd. vendar pa ima tak les svoj čar naravnega materiala. Vsaka impregnacija ter nato premazovanje s površinskim sredstvom (četudi brezbarvnim transparentnim) pa nujno spremenita barvo in izgled (sijaj) lesa. S staranjem pa se bo barva impregniranega in premazanega lesa spreminjala še naprej.
Na podobna vprašanja je, brez ogleda objekta, težko natančno odgovoriti. Tako npr. ne morem vedeti, ali so sive pike, ki jih omenjate res plesen ali gre za kaj drugega (dva dni po dežju in en teden po vgradnji se mi zdi za viden pojav plesni precej kratek čas). Če želite preprečiti okužbo lesa z glivami (bojite se plesni, ki pa niso nevarne, saj povzročajo le barvne spremembe, tako kot tudi glive modrivke, bistveno nevarnejše so glive, prave razkrojevalke lesa, ki povzročajo njegov razkroj in na koncu tudi zmanjšanje konstrukcijske trdnosti objekta), morate najprej zagotoviti, da padavinska voda z objekta čim lažje odteka in da ne zastaja v različnih kotih, med špranjami, ipd. S konstrukcijskimi rešitvami mora biti zagotovljeno dobro sušenje, npr. reže med deskami, s katerimi je obložena terasa. Deske se ne smejo popolnoma stikati. Problem pri predhodno neimpregniranem lesu (kot je tudi v vašem primeru) pa bi lahko predstavljala mesta vijačenja.
Če želite zmanjšati tveganje za glivne okužbe in se vam zdi, da konstrukcijski ukrepi ne zadostujejo, lahko les impregnirate s kemičnim zaščitnim sredstvom. Najbolje bi bilo, če bi bili vsi elementi terase impregnirani že pred vgradnjo. Ker v vašem primeru najbrž ni bilo tako in terase verjetno ne boste razstavili, da bi izvedli impregnacijo (npr. z namakanjem ali pri specializiranem izvajalcu vakuumsko-tlačne impregnacije), vam preostane le površinska zaščita z nanašanjem sredstva s čopičem. To morate izvesti čim bolj temeljito, tudi na težje dosegljivih mestih, po navodilih proizvajalca sredstva.
Katero sredstvo izbrati? Najbolje bi bilo, da izberete sredstvo, ki je odporno proti izpiranju in se veže na les. V tem primeru preverite ali so vijaki odporni proti koroziji, katere verjetnost se zaradi zaščitnega sredstva v lesu lahko poveča. V Sloveniji taka sredstva izdeluje Silvaprodukt, d. o. o. Ljubljana. Večina drugih sredstev za zaščito lesa, ki jih dobite pri specializiranih prodajalcih barv in lakov ali v trgovinah s tehničnim in gradbenim materialom pa je podvrženih izpiranju, zato moramo na les po impregnaciji nanesti še sloj(e) lazure. Če se boste odločili za sistem »impregnacija in lazura«, izberite vsaj delno prepusten premaz (tankoslojne ali srednjeslojne lazure), da se bo les pod premaznim sistemom lahko sušil skozi sloj filma lazure in ne bo prihajalo do kopičenja vlage v lesu pod lakirano površino. Obstaja pa tudi možnost izbire premaznega sredstva, ki biocide že vsebuje in v tem primeru ni potrebe po predhodni impregnaciji lesa, vendar menim, da boste tako dosegli slabšo zaščito kot v prej opisanem primeru, zato tega ne priporočam.
Naj poudarim še naslednje: primerno zračen in po možnosti pred direktnimi padavinami zaščiten izdelek iz macesnovega lesa (kar je odvisno tudi od rastišča macesnov) bi v naših vremenskih razmerah moral imeti kar dobro trajnost. Seveda bo prišlo pri nezaščitenem in nepremazanem lesu do posivitve, pojavijo se lahko tudi manjše razpoke, ipd. vendar pa ima tak les svoj čar naravnega materiala. Vsaka impregnacija ter nato premazovanje s površinskim sredstvom (četudi brezbarvnim transparentnim) pa nujno spremenita barvo in izgled (sijaj) lesa. S staranjem pa se bo barva impregniranega in premazanega lesa spreminjala še naprej.
