Zdenka Auer, Maribor sprašuje:
Kakšna je pravilna sestava za mikroarmirani estrih za stanovanjsko gradnjo? Estrih v kleti se je izvajal 14 dni po estrihih v mansardi. Vgrajeval ga je drug izvajalec. Kje je razlog, da je kasneje vgrajeni estrih sedaj bolj suh kot tisti v mansardi?
Kakšna je pravilna sestava za mikroarmirani estrih za stanovanjsko gradnjo? Estrih v kleti se je izvajal 14 dni po estrihih v mansardi. Vgrajeval ga je drug izvajalec. Kje je razlog, da je kasneje vgrajeni estrih sedaj bolj suh kot tisti v mansardi?
Zdeslav Jamšek odgovarja:
Ne glede na to, ali so cementni estrihi klasično armirani (armaturne mreže ali palice) ali mikroarmirani (z umetnimi ali/in jeklenimi vlakni ustreznih tipov), glede na hitrost vezanja in sušenja ločimo:
- normalno vezoče in sušeče estrihe (zmes peska, cementa in vode v zemeljsko vlažni konsistenci),
- hitro vezoče in hitro sušeče ter istočasno lahko tudi omejeno skrčljive estrihe in
- zelo hitro vezoče in hitro sušeče ter istočasno lahko tudi omejeno skrčljive estrihe.
Pri vseh naštetih je najbolj pomembna uporaba vrste agregata (peska), ene (0/4 mm) ali dveh vrst frakcij (0/4 mm in 4/8 mm) in njihove posamezne ter skupne zrnavostne sestave. Zelo pomembna lastnost je tudi vodovpojnost posameznih zrn agregata in delež finih delcev agregata, manjših od 0,25 mm. Že pri sami navedbi je jasno razvidno, da čim več je v cementnem estrihu grobih in manj vpojnih zrn agregata, toliko manj zamesne vode je treba vnesti v svežo mešanico estriha za doseganje ustrezne konsistence oz njegove obdelovalnosti in toliko hitreje se nam bo estrih posušil. Fini delci peska zahtevajo veliko količino vode, da jih ustrezno navlažimo, istočasno pa zahtevajo tudi večjo količino cementa, da jih lahko obvijemo po celotni površini, kar pa zopet izkazuje večjo potrebo po vodi, ki mora pri sušenju izpareti ali se kemijsko vezati. Ravno zato se pri hitro sušečih in tudi pri zelo hitro sušečih estrihih, če je možno glede na projektirano debelino in dolžino transporta po črpalnih ceveh, strogo priporoča uporaba sestave betona s frakcijo agregata z največjim zrnom 8 mm in to tako, da izkazuje nekoliko večjo t. i. medzrnsko poroznost. Pri tem je seveda še vedno treba izbrati tako zrnavostno sestavo, da omogoča doseganje ustrezne zgoščenosti (prostorninske mase) ter predvsem projektirane trdnosti.
Druga sestavina cementnega estriha je cement, ki predstavlja vezivo. Pri tem je pomembna predvsem vrsta in klasa cementa, kar pomembno vpliva na čas strjevanja in sušenje estriha. Z višjo klaso je potrebno za doseganje predvidene trdnosti manj cementa in s tem manj zamesne vode za ustrezno konsistenco, enako pa je potrebno manj vode pri cementu z manjšo vodovpojnostjo in manj vode za standardno konsistenco.
Naslednji dejavniki, ki pomembno vplivajo na hitrost vezanja in sušenja estriha, pa so kemijski in mineralni dodatki. Pri pripravi estrihov višjega trdnostnega razreda, od C 20/25 do C 25/30 N/mm2, estrihov talnega ogrevanja in tudi mikroarmiranih estrihih je zaželeno, da se uporabljajo kemijski dodatki v obliki plastifikatorjev in superplastifikatorjev, ki so lahko prirejeni tudi za estrihe zemeljsko vlažne konsistence, ker zmanjšujejo potrebo po zamesni vodi ob enaki konsistenci oz. obdelovalnosti estriha in to v količini od 5 do 30 %. Ob tem se dosega boljša oblitost vlaken mikroarmature in pri talno ogrevanih estrihih tudi oblitost cevi talnega ogrevanja ter, kar je zelo pomembno, bolj zanesljive in boljše trdnosti. Kot vemo, pa zmanjšanje količine zamesne vode v sveži mešanici cementnega estriha pomeni tudi hitrejše izsuševanje.
Pri hitro in zelo hitro sušečih cementnih estrihih se dodajajo posebni dodatki za pospeševanje sušenja in mineralni dodatki, ki omejujejo ali v ustrezni količini tudi preprečujejo krčenje estriha pri sušenju in istočasno za svojo kemijsko reakcijo porabijo nekaj zamesne vode in tako pripomorejo k hitrejšemu sušenju. Pri hitro sušečih estrihih, glede na klimatske razmere, dosežemo ustrezno izsušitev v obdobju od 7 do 14 dni (odvisno od vrste, količine dodatka in dejanskih razmer), pri zelo hitro sušečih pa že pri cca. 36 urah. V vašem primeru, pri nobeni aplikaciji, ti dodatki zagotovo niso bili uporabljeni.
Pri normalnih cementnih estrihih trdnosti C 16/20 dosežemo ustrezno preostalo vlažnost oz. pripravljenost estriha za nanašanje končnih oblog oz. nanosov v približno 4 tednih (približno en teden za 1 cm debeline).
Glede na mikroklimatske in zunanje pogoje temperature ter vlažnosti zraka, bi bilo normalno pričakovati, da se estrih v kleti suši počasneje kot na mansardi. Glede na zgoraj naštete dejavnike, ki vplivajo na hitrost sušenja in se pri različnih izvajalcih, ob uporabi različnih vrst in količin osnovnih materialov za pripravo svežega estriha ter glede na vgradnjo, obdelavo oz. zgoščevanje (predvsem zalikanje zgornje površine) in nego vgrajenega estriha, je tudi to možno. Kot je zgoraj navedeno, je pri tem pomembna tudi debelina posameznega estriha. Sicer bi se estrih v kleti, ki je bil izdelan 14 dni kasneje kot estrih na mansardi lahko hitreje izsušil le v primeru, da bi se estrih v mansardi iz kakršnegakoli razloga dodatno namočil ali navlažil: npr. zaradi predhodnega namočenja toplotne in/ali zvočne izolacije z dežjem ali prepuščanjem vodovodne ali centralne inštalacije pred izvedbo estriha ali tudi kasneje.
