Za iglavce je normalno, da jim spomladi iglice nekoliko rjavijo. Če pojav ni zelo obširen, ni vzroka za skrbi. Če pa je sušenje iglic močno, je treba rastlinam ustrezno pomagati. Najprej je treba preveriti, če je rastlina dovolj zalita. Lastniki mnogokrat pozabljajo na zalivanje. Letošnja zima je bila topla in sušna, zato je bilo treba rastline (predvsem tiste v loncih) redno zalivati vso zimo.

Vzrok za rjavenje iglic je lahko tudi fiziološke narave. Priporočamo, da se omenjeno čugo pognoji s specialnim gnojilom za iglavce.

Možno je tudi, da je rastlino napadla glivična bolezen. Lastnik lahko poskusi s škropljenjem s fungicidom (kontaktni fungicid širokega spektra - Mancozeb, Propineb, bakreni pripravki).

Prav tako kot premalo zalivanja je tudi pretirano zalivanje lahko vzrok za rumenenje iglic. Rastline nikakor ne marajo zastajanja vode v zemlji. Celo bolje je, da je zemlja nekoliko presuha, kot da je premokra. Če zalivamo preveč in voda v loncu zastaja, lahko to privede do gnilobe korenin in posledično do sušenja iglic. Ali ima lonec v katerem raste čuga na dnu odprtino? Treba je preveriti ali voda iz lonca odteka ali je v loncu ustrezna drenaža, saj se včasih luknja na dnu lahko zamaši.

Zalivati je treba ''po občutku''. Najbolje je preveriti ustreznost zalivanja tako, da se v zemljo potisne prst. Zemlja mora biti vedno nekoliko vlažna (ne mokra!).

Gnojenje z Entecom je drugače v redu, čeprav je v gnojilu premalo magnezija. Iglavci za normalno rast in razvoj potrebujejo več magnezija kot ostale rastline. Za dognojevanje uporabite magnezijev sulfat (grenko sol). Potrosite ga okoli rastline, rahlo zadelajte v tla, ter obilno zalijte z vodo. Za hitrejšo učinkovitost ga lahko uporabite tudi foliarno (rastlino poškropite po iglicah zjutraj oz. zvečer, ko so temperature nižje; ne škropiti v vročem sončnem vremenu). Glede koncentracij upoštevajte navodila proizvajalca. Običajno se izboljšanje pokaže že kmalu po uporabi.