Marko Petrič odgovarja:

Laneno olje je naravno olje, ki se za obdelavo lesa uporablja že tisočletja. Ko govorimo o zaščiti je treba poudariti, da so v primerjavi s sintetični pripravki za površinsko obdelavo lesa (premazi, laki, lazure …) zaščitne lastnosti olja dokaj slabe. Sicer je vodoodbojno, ni pa odporno proti stoječi vodi na naoljeni površini; ne nudi zaščite pred sončnim sevanjem in svetlobi v notranjih prostorih, zato se barva oljenih površin s časom spreminja. Površine na dnevni svetlobi v notranjih prostorih rumenijo in temnijo, na soncu pa zbledijo. Okužba s plesnimi in algami na oljenem lesu ni običajna, vendar se lahko na prostem vseeno zgodi. Prav tako se, vsaj po današnjih standardih, ne utrdi do take stopnje, da bi bile oljene površine odporne proti razam in obrabi. To lastnost lahko izboljšamo z naknadnim voskanjem.

Po treh nanosih plasti lanenega olja dobimo visoko sijajno površino, sijaj pa se po približno treh do štirih tednih zmanjša, do pol-mat ali celo mat videza.

Les, ki ga bomo obdelali z lanenim oljem, najprej natančno obrusimo, do želene gladkosti. Po brušenju skrbno odstranimo ves brusni prah, npr. z mehko krpo. Olje nanašamo v zelo tanki plasti, kar je zelo pomembno. Če bi olje nanesli preveč na debelo, bi imeli probleme z zelo dolgim časom sušenja, površina bi lahko postala lisasta, na pol posušena predebela plast nevpitega olja pa bi se po površini nagubala. Lahko ga nanašamo s čopičem, valjčkom, najprimernejše pa je vtiranje s krpo. Olje s krožnimi gibi razmažemo in hkrati vtiramo v les. Med tem postopkom ves čas dodajamo (dolivamo) olje na površino, toliko časa, dokler les olja ne vpija več. Boljše vpijanje premaza v les dosežemo, če laneno olje ali laneni firnež segrejemo do 30°C. Nato je treba površino obrisati s suho krpo. Zelo pomembno je, da s površine odstranimo vse odvečno olje. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do neenakomerne absorpcije olja v les, kar bi povzročilo nastanek madežev – površina bi postala lisasta.

Sledi sušenje, ki pri surovem lanenem olju traja 1-3 dni, pogosto kar cel teden, odvisno od vremenskih razmer (poleti hitreje, v vlažnem vremenu počasneje). Optimalna temperatura za nanašanje je 15-25°C. Nikakor ne nanašati naslednje plasti, dokler spodnja ni povsem suha in je na otip še vedno lepljiva. Pred naslednjim nanosom utrjeno plast olja obrusimo, npr. z jekleno volno in odstranimo ves brusni prah. Sledi naslednji nanos po istem postopku, kot je bil že opisan. Nanesti moramo vsaj 3 plasti, po literaturnih podatkih lahko tudi več, 4 ali 5 in celo do 20, odvisno od želenega videza oljene površine.

Najbolj naravno je surovo laneno olje, ki ga pridobivajo enostavno s stiskanjem lanenih semen. Tako olje za dokončno utrditev potrebuje izredno veliko časa, tudi več tednov. Zato raje uporabljamo »kuhano« laneno olje, ki utrjuje hitreje, v praksi pa vsebuje tudi nekaj topil, ki povzročijo hitrejše utrjevanje. Izdelek iz kuhanega olja pa je laneni firnež, ki poleg topil vsebuje še sikative oz. sušilna sredstva, ki so soli težkih kovin. Firnež se zaradi tega utrdi bistveno hitreje kot surovo laneno olje ali kuhano laneno olje – v nekaj urah oz. čez noč, tako da naslednji dan lahko nadaljujemo z nanašanjem naslednje plasti.

Surovo laneno olje, laneni firnež in izdelke za zaščito lesa na osnovi tega olja pri nas ponujajo podjetje CHEMCOLOR Sevnica d. o. o. (www.chemcolor.si);  K. L. P., d. o. o., Mengeš (www.klp.si); SAMSON KAMNIK, d. o. o. (www.samson-kamnik.si.); HELIOS Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo, d. o. o.  »bio impregnol Prosa« (www.helios.si), in še kdo, dobimo ga tudi v trgovski mreži MERKUR.

IN ŠE POMEMBNO OPOZORILO: zaradi oksidacijskih procesov lahko pride do samovžiga krp in drugega materiala, prepojenega z lanenim oljem. Zato z oljem prepojenih ostankov nikar ne puščajte v zaprtih prostorih, saj bo verjetnost nastanka požara velika. Najbolje je, da jih zavržete v vedro, v katerem je voda, ali jih prepojite z vodo in odložite v tesno zaprto kovinsko posodo ali pa krpe po uporabi operete in posušite in šele nato, če je potrebno, zavržete.